Danes veliko govorimo o tem, kako zagotoviti dovolj energije za naše rastoče potrebe. Pozabljamo pa, da imamo ogromne možnosti tudi na področju zmanjšanja porabe. Varčevanje z energijo je dolgoročno najcenejši in ekološko najbolj prijazen »vir« energije.
Toplotni posnetek zelo slabo izolirane stavbe- vidne so celo posamezne opeke
Na tem področju še zdaleč nismo dosegli vsega, kar bi lahko, če upoštevamo današnjo tehnologijo, materiale in znanje. Edini »vir« toplote, ki ne porablja nobene energije, je kvalitetna toplotna izolacija. Zato je toplota, ki jo prihranimo v vseh dolgih letih bivanja v stavbi podarjena in skoraj popolnoma zastonj. Skoraj zato, ker energijo potrebujemo tudi za izdelavo toplotne izolacije.
Potek temperature skozi zid z 4 in 20 cm debelo izolacijo
Toplotna izolacija
Je sloj zunanjega ovoja stavbe, ki se najbolj upira pretoku toplote. V zunanji ovoj stavbe prištevamo zunanje stene, stavbno pohištvo, streho ter tla proti terenu. Toplotna izolacija ima v svojem celičju ujet zrak, ki je poleg vakuuma in nekaterih inertnih plinov, eden najboljših izolatorjev, kar jih poznamo. Čim manjše so celice, tem manjši so notranji tokovi in s tem manjši prehod toplote. Dobra toplotna izolacija pa ima še dodaten ugoden vpliv, saj omogoča da se temperatura notranjih sten približa ali izenači s temperaturo zraka v prostoru. S tem preprečimo neprijeten hladilni učinek zunanjih sten, zaradi česar se lahko prehladimo, čeprav termometer zraka kaže, da je v prostoru dovolj toplo. Da bi odpravili neprijeten učinek hladne stene, moramo povišati temperaturo v prostoru, posledica pa je takojšnje povečanje porabe energije za ogrevanje.
Primerjava dveh sten
Druga pomembna vrednost je temperatura notranje površine stene. Zanimiva je primerjava temperature notranje strani stene dveh različno izoliranih zidov, če ima zrak znotraj 20°C, zunaj pa -12°C. Stena s 4 cm izolacije ima znotraj 17,9°C, stena z 20 cm izolacije pa 19,4°C. Bivanje v prostoru s hladnejšo steno bo neprijetno in energetsko potratno. Toplotno prevodnostni faktor »U« pri slabše izolirani steni znaša 0,51 W/m2K , pri bolje izolirani pa 0,14 W/m2K. Pri temperaturni razliki 32 K in površini stene 100 m2 bi torej znašale toplotne izgube slabše izolirane stene 1632 W, bolje izolirane pa 448 W. Kar pomeni, da bomo za ogrevanje prostora izoliranega z 20 cm izolacijo porabili kar za 73% manj energije kot za slabše izoliran prostor.
Najpogostejše točke toplotnih mostov so tam, kjer je stavba slabše izolirana. S strokovno izvedbo izolacijskih del lahko te energetske izgube zmanjšamo ali se jim celo povsem izognemo.Toplotni most
Termovizijski posnetek toplotnega mostu balkonske plošče
Termovizija
Gradnja prihodnosti
Dobro poznavanje gradbene fizike, velik izbor kvalitetnih gradbenih materialov in obsežne zbirke dobrih rešitev gradbeno fizikalnih problemov so zagotovilo, da bodo hiše pod strogim očesom termovizijske IR kamere vedno bolj modre barve….
Povezane vsebine
