Toplotna črpalka in sončna elektrarna s hranilnikom lahko občutno znižata stroške ogrevanja, priprave tople vode in gospodinjske elektrike. Pri novih sistemih brez letnega net-meteringa je za prihranek odločilno, koliko lastne elektrike porabimo doma. Sončna elektrarna jo zagotavlja čez dan, hranilnik pa del presežkov shrani za večer in noč.
Takšna kombinacija je posebej zanimiva v prehodnih mesecih ogrevalne sezone, ko so potrebe po toploti manjše, sončni dnevi pa še omogočajo dobro proizvodnjo. Decembra, januarja in februarja potrebujemo več elektrike iz omrežja. Kljub temu sistem prinaša prihranke skozi vse leto: spomladi in jeseni pomaga pri ogrevanju, poleti pri pripravi tople vode in hlajenju, vse leto pa pri delovanju gospodinjskih naprav.
V članku:
- Kako deluje kombinacija brez letnega net-meteringa?
- Koliko ogrevanja lahko pokrije sonce?
- Cena toplotne črpalke, elektrarne in hranilnika
- Izračun prihrankov in povračilne dobe
- Koliko omrežnine še plačujemo?
- Kako pravilno dimenzionirati sistem?
- Pogosta vprašanja
- Pridobite izračun za svojo hišo
Pri načrtovanju povezave ogrevanja in lastne proizvodnje elektrike preverimo porabo skozi ogrevalno sezono, primernost strehe in velikost hranilnika.
Toplotna črpalka in sončna elektrarna brez letnega net-meteringa
Toplotna črpalka za ogrevanje izkoristi toploto iz okolice, zato iz ene kilovatne ure elektrike zagotovi več kilovatnih ur toplote. Razmerje med oddano toploto in porabljeno elektriko skozi ogrevalno sezono opisuje sezonsko grelno število. Višje ko je, manj elektrike potrebujemo za enako ogreto hišo.
Pri toplotni črpalki zrak–voda lahko za ponazoritev upoštevamo sezonsko grelno število 3: iz 1 kWh elektrike pridobimo približno 3 kWh toplote. Hiša, ki za ogrevanje potrebuje 15.000 kWh toplote na leto, bi tako porabila približno 5.000 kWh elektrike.
Geotermalna toplotna črpalka zemlja–voda izkorišča stabilnejšo temperaturo tal in lahko v ustreznih razmerah doseže sezonsko grelno število okoli 5. Za enakih 15.000 kWh toplote bi zato potrebovala le približno 3.000 kWh elektrike – 2.000 kWh manj kot v prvem primeru. Dejanska učinkovitost obeh sistemov je odvisna od zasnove, temperature ogrevne vode, izolacije hiše in pogojev delovanja.
Sončna elektrarna del te elektrike proizvede na strehi. Najprej jo porabljajo vključene naprave v hiši, tudi toplotna črpalka. S presežki se polni baterija, preostanek pa lahko oddajamo v omrežje v okviru soglasja in pogodbe z dobaviteljem. Ko proizvodnja in shranjena energija ne zadostujeta, razliko kupimo iz omrežja.
Pri novi samooskrbi se prevzeta in oddana elektrika obračunavata ločeno. Poleti oddana kilovatna ura zato samodejno ne izniči pozimi prevzete kilovatne ure. Vrednost presežkov določa pogodba, nakupna cena pa je lahko občutno višja od odkupne. Lastna poraba je zato praviloma vrednejša od prodaje presežkov.
Obstoječi uporabniki, ki izpolnjujejo pogoje stare sheme, ohranjajo letni net-metering. V nadaljevanju obravnavamo novo naložbo brez takšnega letnega poračuna.
Koliko ogrevanja lahko pokrijeta sončna elektrarna in hranilnik?
Najugodnejše razmerje med proizvodnjo sončne elektrarne in porabo za ogrevanje je pogosto v prehodnih mesecih. Ob milejšem vremenu hiša potrebuje manj toplote, toplotna črpalka zrak–voda pa praviloma deluje učinkoviteje kot v hudem mrazu. V sončnih dneh lahko elektrarna zato pokrije velik del ali celo vso dnevno porabo elektrike za delovanje toplotne črpalke, če sta proizvodnja in razpoložljiva energija v hranilniku zadostni.
| Obdobje | Prispevek k ogrevanju in porabi v hiši |
|---|---|
| Konec septembra in oktober | Ko je ogrevanje že potrebno, so potrebe pogosto še majhne. Ob dovolj sonca lahko ustrezno zasnovan sistem pokrije večino dnevnih potreb toplotne črpalke, pri nekaterih hišah tudi velik del mesečnih. |
| November | Sončni dnevi še pomagajo, toda krajši dan, megla in večje potrebe po toploti povečajo odvisnost od omrežja. Kolikšen del mesečnih potreb pokrijemo, je močno odvisno od vremena, lokacije in energijskih potreb hiše. |
| December, januar in februar | Proizvodnja je praviloma manjša, potrebe po ogrevanju pa velike. Računajmo na pomemben delež elektrike iz omrežja; sončna elektrarna tudi takrat ob sončnih dnevih zmanjšuje nakup. |
| Marec in april | Dnevi se daljšajo, potrebe po ogrevanju pa postopoma padajo. Ob ugodnih razmerah lahko lastna elektrika znova pokrije večino dnevne porabe toplotne črpalke. |
| Poletje | Elektrika se porablja za toplo vodo, gospodinjske naprave, morebitno hlajenje in druge porabnike. Hranilnik omogoča uporabo dnevnih presežkov tudi po sončnem zahodu. |
Razlika med sončnim dnevom in celotnim mesecem je pomembna. Nekaj jasnih novembrskih dni še ne zagotavlja visoke mesečne samooskrbe. Ob primerljivo velikem sistemu bo pokritje potreb v megleni kotlini, na senčni lokaciji ali v energijsko potratni hiši praviloma manjše kot pri dobro izolirani hiši na osončeni lokaciji.
Zakaj hranilnik pomaga, čeprav ne odpravi zimskega primanjkljaja?
Baterijski hranilnik električne energije omogoča, da del elektrike, proizvedene čez dan, porabimo zvečer ali ponoči. Shranjena elektrika lahko napaja toplotno črpalko, razsvetljavo in druge naprave. Koliko časa bo zadostovala, je odvisno od napolnjenosti baterije, njene uporabne kapacitete in porabe v hiši. Pomembna je tudi moč praznjenja, ki določa, koliko naprav lahko baterija napaja hkrati.
Domača baterija ni namenjena shranjevanju poletnih presežkov za zimo. Če elektrarna več zaporednih dni proizvaja malo, tudi večji hranilnik ne more nadomestiti manjkajoče proizvodnje. Lahko pa s pametnim upravljanjem dodatno zmanjšuje stroške: poleg shranjevanja sončne elektrike omogoča polnjenje iz omrežja v cenovno ugodnejših urah in uporabo te energije pozneje, kadar je to glede na tarife, izgube in stroške storitve smiselno.
Pametno upravljanje in pogodbeno koriščenje viškov
Na trgu so tudi storitve, ki povezujejo sončno elektrarno, hranilnik in dobavo elektrike. Primer je Pametna družinska samooskrba podjetja SONCE energija v sodelovanju s SunContract. Ponudnik pri tej storitvi navaja pametno upravljanje proizvodnje, porabe in baterije ter možnosti koriščenja viškov v drugih obdobjih oziroma njihovega prenosa na druga merilna mesta.
Takšno koriščenje viškov temelji na pogodbenem obračunu, ne na večmesečnem shranjevanju elektrike v domači bateriji. Zato lahko izboljša letno računico tudi takrat, ko pozimi elektriko fizično prevzemamo iz omrežja. Pred izbiro preverimo način vrednotenja viškov, pogoje njihovega koriščenja, nadomestila za upravljanje ter katere postavke računa lahko z ustvarjenim dobroimetjem pokrijemo.
Toplotna črpalka in sončna elektrarna: cena sistema s hranilnikom
Za pregledno primerjavo vzemimo novo sončno elektrarno moči 10 kW, baterijski hranilnik kapacitete 15 kWh in toplotno črpalko zrak–voda. Pri izračunu upoštevamo naslednje informativne cene z DDV in vgradnjo:
- Sončna elektrarna: 800 evrov za vsak kilovat inštalirane moči. Elektrarna moči 10 kW tako stane 8.000 evrov.
- Baterijski hranilnik: 500 evrov za vsako kilovatno uro kapacitete. Hranilnik s kapaciteto 15 kWh tako stane 7.500 evrov.
- Toplotna črpalka zrak–voda: za naš primer upoštevamo 10.000 evrov z vgradnjo.
Celotna naložba pred subvencijami tako znaša 25.500 evrov. Končni strošek lahko občutno znižamo z Borzenovo subvencijo za sončno elektrarno s hranilnikom in subvencijo Eko sklada za toplotno črpalko. Višina podpore je odvisna od vrste naložbe in izpolnjevanja pogojev posameznega poziva. V spodnji preglednici prikazujemo, koliko bi ob upoštevanju obeh subvencij znašal končni strošek našega primera.
Navedene cene so izhodišče informativnega izračuna; dejanska ponudba je odvisna od izbrane opreme, zahtevnosti vgradnje in potrebnih prilagoditev v hiši.
| Postavka | Znesek |
|---|---|
| Sončna elektrarna: 10 kW × 800 €/kW | 8.000 € |
| Hranilnik: 15 kWh × 500 €/kWh | 7.500 € |
| Toplotna črpalka zrak–voda | 10.000 € |
| Celotna naložba pred subvencijami | 25.500 € |
| Predvidena subvencija za elektrarno s hranilnikom | −6.200 € |
| Predvidena subvencija za TČ ob upravičeni zamenjavi stare kurilne naprave | −4.500 € |
| Končni strošek po izplačilu obeh subvencij, ob izpolnjenih pogojih | 14.800 € |
Kako smo upoštevali subvenciji?
Za sončno elektrarno s hranilnikom Borzen namenja 675 €/kW, vendar največ 40 % upravičenih stroškov. Pri našem sistemu za 15.500 evrov zato upoštevamo 6.200 evrov subvencije. Primer predpostavlja izpolnjene pogoje poziva, vključno z najmanj 12,5 kW priključne moči za subvencioniranje vseh 10 kW elektrarne.
Za toplotno črpalko zrak–voda Eko sklad ob upravičeni zamenjavi stare kurilne naprave krije do 50 % priznanih stroškov, največ 4.500 evrov. Pri prvi vgradnji oziroma novogradnji velja drugačna višina podpore.
Gre za ločeni subvenciji; naložbo je treba plačati pred njunim izplačilom. Aktualne pogoje preverite pri Borzenu in Eko skladu.
Koliko prihranimo pri ogrevanju in gospodinjski elektriki?
Prihranka nastajata v dveh korakih. Toplotna črpalka lahko zmanjša stroške glede na prejšnji način ogrevanja, sončna elektrarna s hranilnikom pa dodatno zmanjša nakup elektrike za toplotno črpalko in preostalo gospodinjstvo. Prvi prihranek je odvisen od dosedanjega energenta, izkoristka stare naprave in učinkovitosti nove. Drugi je odvisen od proizvodnje, časovnega poteka porabe in pogodbenih cen elektrike.
Če hiša za ogrevanje potrebuje 15.000 kWh toplote na leto, bi toplotna črpalka s sezonskim grelnim številom 3 porabila približno 5.000 kWh elektrike. Pri okvirni končni ceni 0,21 €/kWh, ki vključuje energijo, omrežnino, dajatve in DDV, to pomeni približno 1.050 evrov na leto. Za primerjavo: po podatkih SURS je povprečna končna cena elektrike za gospodinjstva v drugem četrtletju 2026 znašala 0,215 €/kWh.
Sončna elektrarna s hranilnikom strošek ogrevanja dodatno zmanjša, saj del potreb toplotne črpalke pokrijemo z lastno elektriko.
Primer gospodinjstva, ki toplotno črpalko že uporablja
Za prikaz dodatnega učinka elektrarne s hranilnikom uporabimo iste osnovne predpostavke kot v naših člankih o sončnih elektrarnah in baterijah:
- letna poraba gospodinjstva skupaj s toplotno črpalko: 10.000 kWh;
- sončna elektrarna: 10 kW, s predpostavljeno proizvodnjo 11.000 kWh na leto;
- hranilnik: 15 kWh;
- predpostavljeno pokritje letnih potreb z lastno elektriko: 70 % oziroma 7.000 kWh;
- nakup iz omrežja: 3.000 kWh;
- predpostavljene izgube shranjevanja in pretvorbe: 500 kWh, preostanek za oddajo: 3.500 kWh.
70-odstotno pokritje je predpostavka scenarija, ki jo je treba preveriti z mesečnimi in urnimi podatki. Ni zagotovilo za vsako hišo s toplotno črpalko in ne pomeni, da je 70 % ogrevanja pokritega s soncem. Večja zimska poraba, senčenje ali manj primerna lega lahko letni delež samooskrbe znižajo.
Pri spodnjem izračunu ločeno upoštevamo ceno dobavljene elektrike z DDV in prihranek omrežnine. Zato tukaj ne uporabljamo prej navedene okvirne končne cene 0,21 €/kWh z vsemi dajatvami.
Pri energiji upoštevamo redno enotno tarifo GEN-I 0,13286 €/kWh z DDV pred naložbo, po njej pa 0,12554 €/kWh z DDV za prevzem in 0,05390 €/kWh za oddajo. Odkup v navedenem ceniku ni predmet DDV. Cenik samooskrbe je za nove pristope od 5. februarja 2026 dostopen le v okviru paketa Pametna samooskrba; uporabljajo ga lahko tudi upravičeni obstoječi uporabniki. Izračun je pogojni cenovni scenarij, ne konkretna ponudba tega paketa. Pri drugi pogodbi se rezultati spremenijo.
Koliko na leto prihranimo, če obstoječi toplotni črpalki dodamo sončno elektrarno s hranilnikom? Spodnja tabela prikazuje zmanjšanje stroškov elektrike za celotno gospodinjstvo in prihodek od prodaje presežkov.
| Kje prihranimo? | Znesek na leto |
|---|---|
| Manj plačamo za kupljeno električno energijo | 951,98 € |
| Manj plačamo omrežnine zaradi manjšega prevzema elektrike | 159,70 € |
| Skupaj prihranimo pri stroških elektrike | 1.111,68 € |
| Dodatno prejmemo za prodane presežke elektrike | 188,65 € |
| Skupni letni prihranek skupaj s prihodkom od presežkov | približno 1.300 € |
Gospodinjstvu tako na leto ostane približno 1.300 evrov več kot brez elektrarne in hranilnika, pred stroški vzdrževanja, zavarovanja, financiranja in morebitnih dodatnih nadomestil. Prihranka pri omrežnini za moč v izračunu ne upoštevamo.
Pri naložbi 9.300 evrov po subvenciji je enostavna povračilna doba elektrarne s hranilnikom nekaj več kot 7 let. Brez prihodka od presežkov bi bil letni učinek približno 1.112 evrov, povračilna doba pa približno 8,4 leta. Financiranje, vzdrževanje, zavarovanje, dodatna pogodbena nadomestila, zmanjševanje zmogljivosti in prihodnje zamenjave opreme niso vključeni. Ti stroški povračilo podaljšajo.
Prikazani učinek zajema elektriko za celotno gospodinjstvo, ne samo za ogrevanje. Prav tako to ni povračilna doba celotne kombinacije s toplotno črpalko. Za skupno naložbo iz prejšnje tabele je treba dodatno izračunati prihranek glede na dosedanji način ogrevanja in vključiti vse stroške obeh sistemov.
Aktualne primerjave dobaviteljev predstavljamo v članku Cena elektrike. Za svojo ponudbo preverite tako nakupno in odkupno ceno kot mesečna nadomestila in pogoje upravljanja baterije.
Koliko omrežnine še plačujemo s sončno elektrarno?
Pri novi samooskrbi omrežnino plačujemo za prevzeto energijo in za obračunsko moč. Neposredna poraba lastne elektrike in poraba iz baterije zmanjšujeta prevzem iz omrežja. Ne odpravita pa samodejno stroška moči, mesečnih nadomestil in vseh drugih postavk računa.
Toplotna črpalka lahko skupaj z električnim grelnikom, pečico, polnilnico in drugimi porabniki povzroči visoko sočasno obremenitev. Usklajeno upravljanje in hranilnik lahko pomagata zmanjšati konice, vendar je morebitno znižanje dogovorjene moči treba preveriti z meritvami. Pozimi se lahko baterija izprazni ravno v času večje potrebe po elektriki.
Višina omrežnine je odvisna od porabe in obračunske moči posameznega gospodinjstva. Od 1. januarja 2027 se spremeni razpored časovnih blokov, Agencija za energijo pa objavo tarifnih postavk za leto 2027 napoveduje konec novembra 2026. Zgornja ocena prihranka temelji na letu 2026 in ni napoved stroška za leto 2027.
Podrobnosti pojasnjujemo v članku Omrežnina: obračun in časovni bloki.
Kako pravilno dimenzionirati toplotno črpalko, elektrarno in hranilnik?
Moči naprav ne določajmo samo iz kvadrature hiše ali letnega seštevka porabe. Potrebujemo oceno toplotnih izgub, podatke o ogrevalnem sistemu ter časovni potek porabe in proizvodnje elektrike. Če toplotno črpalko šele načrtujemo, obstoječi računi za elektriko še ne vključujejo njene prihodnje porabe.
- Toplotna črpalka: preverimo potrebno ogrevalno moč pri nizki zunanji temperaturi, temperaturo vode za radiatorje ali talno ogrevanje ter pričakovano sezonsko učinkovitost. Upoštevajmo tudi pripravo tople sanitarne vode in uporabo električnega dogrevanja.
- Sončna elektrarna: moč prilagodimo porabi, strehi in soglasju za priključitev. Zahtevajmo mesečno oceno proizvodnje, ne samo letne. Za oceno osončenja in proizvodnje je uporabno orodje PVGIS Evropske komisije.
- Hranilnik: izberimo uporabno kapaciteto v kWh ter moč polnjenja in praznjenja v kW glede na presežke in večerno porabo. Večji hranilnik je smiseln, če imamo dovolj presežkov elektrike za njegovo polnjenje in dovolj porabe, da shranjeno elektriko pozneje tudi izkoristimo.
- Upravljanje: pripravo tople vode in del ogrevanja lahko časovno prilagodimo proizvodnji sončne elektrarne. Nastavitve naj zagotavljajo udobje, varno pripravo sanitarne vode po navodilih proizvajalca in učinkovito delovanje toplotne črpalke.
Smiselno je izkoristiti tudi shranjevanje toplote v bojlerju in stavbi. Vendar pretirano zviševanje temperature ogrevne vode zmanjšuje učinkovitost toplotne črpalke. Nastavitve naj izvajalec prilagodi hiši, namesto da bi zaradi porabe presežkov brez potrebe pregrevali prostore.
Pred nakupom naj ponudnik primerja vsaj dve možnosti z različno močjo sončne elektrarne ali velikostjo hranilnika ter pojasni razliko v ceni in prihrankih. Večji sistem je dražji, dodatne proizvodnje ali shranjene elektrike pa morda ne bomo v celoti izkoristili. Če je oddaja v omrežje omejena, mora izračun upoštevati tudi to, da elektrarna zmanjša proizvodnjo, ko je hranilnik poln in proizvedene elektrike ne bomo porabili.
Dobro usklajen sistem izkoristi sončno elektriko za ogrevanje, toplo vodo in druge potrebe gospodinjstva. Manjkajočo elektriko zagotovi omrežje.
Toplotna črpalka in sončna elektrarna: pogosta vprašanja
Ali se kombinacija izplača tudi brez letnega net-meteringa?
Da, ob primerno izbranem sistemu lahko občutno zmanjšamo stroške ogrevanja in gospodinjske elektrike. Sončna elektrarna zagotavlja lastno elektriko, hranilnik pa omogoča, da jo porabimo tudi zvečer in ponoči. V našem primeru gospodinjstvo prihrani približno 1.300 evrov na leto skupaj s prihodkom od presežkov, elektrarna s hranilnikom pa se po subvenciji povrne v približno 7 letih.
Kdaj sončna elektrarna največ pomaga pri ogrevanju?
Posebej koristna je v prehodnih mesecih, ko hiša potrebuje manj toplote, sončne proizvodnje pa je več kot sredi zime. Ob ugodnih razmerah lahko s hranilnikom pokrije večino ali celo vso dnevno porabo elektrike za toplotno črpalko. Tudi pozimi sončni dnevi prispevajo k nižjim stroškom, razliko pa zagotovi omrežje.
Kaj hranilnik prinese gospodinjstvu s toplotno črpalko?
Več proizvedene elektrike lahko porabimo doma. Namesto da bi dnevne presežke oddali v omrežje, jih shranimo in uporabimo pozneje za toplotno črpalko ter druge naprave. S pametnim upravljanjem lahko delovanje sistema dodatno prilagodimo proizvodnji, porabi in cenam elektrike.
Ali prihranimo tudi takrat, ko hiše ne ogrevamo?
Da. Sončna elektrarna vse leto pomaga pokrivati tudi porabo gospodinjskih naprav in pripravo tople vode. Poleti lahko njeno elektriko izkoristimo še za hlajenje ali polnjenje električnega avtomobila. Prihranki zato niso omejeni samo na ogrevalno sezono.
Toplotno črpalko že imam. Kaj pridobim z elektrarno in hranilnikom?
Del elektrike, ki jo zdaj kupujete, nadomestite z lastno proizvodnjo. Dejanski podatki o porabi obstoječe toplotne črpalke so dobra osnova za izbiro primerne elektrarne in hranilnika. Tako lahko nadgradnjo prilagodite svojim potrebam in zmanjšate izpostavljenost spremembam cen elektrike.
Kako subvencije izboljšajo donosnost sistema?
Subvenciji za toplotno črpalko in sončno elektrarno s hranilnikom zmanjšata začetni vložek, zato se naložba ob enakih prihrankih hitreje povrne. Višina podpore je odvisna od vrste naložbe in pogojev posameznega poziva. V predstavljenem primeru pokažemo strošek pred subvencijama in po njunem izplačilu.
Preverite prihranek za svojo hišo
Izpolnite spodnji obrazec za ponudbo toplotne črpalke, sončne elektrarne s hranilnikom ali nadgradnje obstoječega sistema. Navedite sedanji način ogrevanja in letno porabo energije, da bo ponudnik lahko ocenil strošek naložbe, subvencije in pričakovane prihranke.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
