Cena zemeljskega plina se je po obdobju izrazite nestanovitnosti v času energetske krize postopno stabilizirala. Trg je danes stabilnejši, ponudbe dobaviteljev pa bolj pregledne. Tako gospodinjstva kot podjetja se sprašujejo: koliko trenutno znaša cena zemeljskega plina in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?
V nadaljevanju predstavljamo aktualne cenovne razpone, razlike med dobavitelji ter razlago, kaj vpliva na končno ceno plina.
Cena zemeljskega plina za gospodinjstva (2026)
V začetku leta 2026 se redne in akcijske cene zemeljskega plina za gospodinjstva pri večjih dobaviteljih v Sloveniji večinoma gibljejo približno med:
0,045 in 0,060 EUR/kWh (brez DDV)
Gre za ceno energenta brez omrežnine in dajatev. Končni račun je odvisen še od:
- obračunske moči,
- porabe,
- omrežnine,
- trošarin in DDV.
Nekateri dobavitelji ponujajo tudi časovno omejene akcijske pakete s fiksno ceno.
Med večjimi ponudniki na slovenskem trgu so:
- Petrol
- GEN-I
- Energetika Ljubljana
- Energija plus
- Adriaplin
- Plinarna Maribor
Razlike med njimi so običajno nekaj centov na kilovatno uro, kar pa lahko pri višji letni porabi pomeni opazno razliko na letnem računu.
| Dobavitelj | Gospodinjstva (€/kWh brez DDV) | Mali poslovni odjemalci (€/kWh brez DDV) | Vir cenika |
|---|---|---|---|
| Energetika Ljubljana (akcija Ugodni plin 2026/1) | 0,04995 | 0,04995 | energetika.si |
| Petrol (akcijski cenik UGODNO 2026) | 0,04690 | 0,04795 | petrol.si |
| Adriaplin (osnovna ponudba – gospodinjstva) | 0,05960 | 0,05960 | adriaplin.si |
| Energija plus (akcija PLIN 2026 | 0,04677 | 0,04695 | energijaplus.si (pdf) |
| GEN-I | 0,04960 | 0,05050 | gen-i.si |
Cene v tabeli so cene dobave zemeljskega plina (energenta) in ne vključujejo omrežnine, trošarin, okoljskih dajatev, prispevkov ter davka na dodano vrednost.
Povprečna cena po Statističnem uradu in “kaj se prišteje” (dajatve na kWh)
Če k ceni energenta, ki znaša na primer 0,047 €/kWh, prištejemo okoljsko dajatev, trošarino, prispevke in omrežnino ter nato še 22 % DDV, končna cena na položnici hitro doseže približno 0,08–0,09 €/kWh.
Zato je povprečna cena po podatkih Statističnega urada višja od oglaševane cene energenta.
Statistični urad objavlja povprečne cene na ravni trga (brez davka na dodano vrednost).
V 3. četrtletju 2025 je povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva znašala 0,089 €/kWh z vsemi dajatvami.
Tabela: državne dajatve in prispevki na kWh (primer po ceniku dodatkov)
Spodnja tabela prikazuje tipične postavke na kWh, ki se prištejejo ceni dobave
| Postavka | Znesek (€/kWh) | Znesek z 22 % DDV (€/kWh) |
|---|---|---|
| Okoljska dajatev za emisije ogljikovega dioksida | 0,00561 | 0,00684 |
| Prispevek za soproizvodnjo z visokim izkoristkom in obnovljive vire | 0,00099 | 0,00121 |
| Prispevek za energetsko učinkovitost | 0,00080 | 0,00098 |
| Trošarina | 0,00086 | 0,00105 |
Kaj pa omrežnina?
Omrežnina ni enotna “na kWh” za celo Slovenijo, ker je odvisna od:
- lokalnega distribucijskega omrežja,
- tarifnih postavk in regulativnega obdobja,
- strukture (običajno ima spremenljivi del in pogosto tudi fiksni del/meritve).
Omrežnina je regulirana postavka, ki jo določa Agencija za energijo in se razlikuje glede na območje distribucije; zato je pri primerjavi ponudb smiselno ločiti ceno dobave (dobavitelj) od stroškov omrežja (distribucija).
Cena zemeljskega plina za podjetja
Za mala in srednja podjetja je cena zemeljskega plina praviloma podobna cenam za gospodinjstva, vendar je pogosto vezana na:
- letno količino odjema,
- pogodbeno vezavo,
- način zakupa (fiksna ali spremenljiva cena).
Pri večjih odjemalcih se cene oblikujejo individualno, pogosto na podlagi borznih gibanj in dolgoročnih pogodb.
Za podjetja je ključno:
- spremljanje borznih cen plina,
- pravočasna sklenitev pogodbe ob ugodnem tržnem trenutku,
- analiza strukture porabe (sezonskost).
Primerjava: cena plina in cena elektrike
Trenutno se cena elektrike za gospodinjstva v povprečju giblje okoli:
0,19–0,21 EUR/kWh (brez DDV)
To pomeni, da je energent kot tak zemeljski plin občutno cenejši od elektrike na enoto energije, če primerjamo zgolj ceno kilovatne ure.
Pri ogrevanju pa je treba upoštevati še:
- izkoristek ogrevalne naprave,
- strošek investicije, ki je v plinski kotel med cenejšimi,
- življenjsko dobo sistema.
Sodobni plinski kondenzacijski kotli dosegajo zelo visoke izkoristke, zato je ogrevanje na plin za številne objekte še vedno ekonomsko upravičeno.
Kaj vpliva na ceno zemeljskega plina?
Na ceno zemeljskega plina v Sloveniji vpliva več med seboj povezanih dejavnikov. Najpomembnejša so gibanja cen na evropskih energetskih trgih, saj je slovenski trg neposredno vpet v širši evropski prostor. Pomembno vlogo ima tudi raven napolnjenosti skladišč plina v Evropski uniji – višje zaloge praviloma pomenijo večjo stabilnost in manjša cenovna nihanja. Na oblikovanje cen vplivajo tudi geopolitične razmere, ki lahko prekinejo dobavne poti ali povzročijo negotovost na trgih, ter regulativni ukrepi države, zlasti v času izrednih razmer. Ne nazadnje ima pomemben vpliv sezonsko povpraševanje: v zimskih mesecih, ko je poraba za ogrevanje največja, so pritiski na cene običajno višji.
Po izrednih podražitvah v času energetske krize se je trg postopno stabiliziral. Današnje cene so občutno nižje kot v obdobju 2022–2023, čeprav še vedno nekoliko višje kot pred letom 2020, ko so bile razmere na energetskih trgih bolj predvidljive.
Bo cena zemeljskega plina še padala?
Napovedi na energetskih trgih so vedno povezane z določeno mero negotovosti, vendar trenutni kazalniki kažejo na razmeroma stabilno okolje. Trg je bolj umirjen kot v času največjih pretresov, skladišča plina v Evropski uniji so dobro zapolnjena, dobavne poti pa so se v zadnjih letih postopno prilagodile novim razmeram. To pomeni, da večjih cenovnih šokov trenutno ni pričakovati, čeprav ostaja energijski trg občutljiv na mednarodne dogodke in geopolitične spremembe.
Za gospodinjstva to v praksi pomeni predvsem premišljeno spremljanje ponudb na trgu. Akcijske cene lahko prinesejo opazen prihranek, zlasti pri višji letni porabi pa se lahko izplača tudi zamenjava dobavitelja. Pri primerjavi ponudb je smiselno gledati celoten letni strošek ogrevanja in ne zgolj cene energenta na kilovatno uro, saj končni znesek na računu oblikuje več dejavnikov.
Zemeljski plin po letu 2050
Evropska energetska politika spodbuja prehod na nizkoogljične vire. Obstoječa plinska infrastruktura pa omogoča postopno vključevanje obnovljivih plinov, kot je biometan ali vodik.
Plinovodni sistem v Sloveniji je tehnično pripravljen na distribucijo obnovljivih plinov, kar pomeni, da lahko plin ostane del energetske mešanice tudi v prihodnje – vendar v čistejši obliki.
Več o značilnostih, prednostih in dolgoročnih usmeritvah tega energenta smo podrobneje predstavili v ločenem prispevku – Zemeljski plin – energent, distribucija in prihodnost
Morda niste vedeli – pri prehodu na ogrevanje na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih, saj lahko plinski kondenzacijski kotli delujejo tudi na biometan.
Ali se ogrevanje na plin še izplača?
Za objekte z obstoječo plinsko infrastrukturo je prehod na sodoben kondenzacijski kotel pogosto:
- cenovno ugodnejši kot popolna menjava ogrevalnega sistema,
- tehnično enostavnejši,
- investicijsko manj zahteven.
Pri novogradnjah pa je odločitev odvisna od:
- lokalnih pogojev,
- dostopa do omrežja,
- dolgoročnih energetskih ciljev investitorja.
Cena zemeljskega plina v letu 2026 ostaja stabilna in v primerjavi z obdobjem energijske krize občutno nižja. Tako gospodinjstva kot podjetja lahko z rednim spremljanjem ponudb in premišljeno izbiro dobavitelja zmanjšajo stroške ogrevanja.
Ključno je, da se ne osredotočimo le na trenutno ceno na kilovatno uro, temveč na celoten letni strošek in dolgoročno stabilnost izbranega energenta.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
