Koliko stane ogrevanje z zemeljskim plinom?

Koliko stane ogrevanje z zemeljskim plinom v letu 2026, je eno ključnih vprašanj za številna gospodinjstva. V Sloveniji se letni strošek ogrevanja na plin za povprečno hišo običajno giblje med približno 1.000 in 1.600 evri, odvisno od porabe, izolacije objekta in gibanja cen energenta.

V nadaljevanju preverjamo, kako se oblikuje cena plina in koliko gospodinjstva stane ogrevanje z zemeljskim plinom.

Kaj vključuje cena plina?

Cena zemeljskega plina ni enotna številka, temveč je sestavljena iz več delov, kar lahko preverimo na Agenciji za energijo, ki določa pravila oblikovanja cen. Končni račun za plin običajno vključuje strošek energenta (tržna cena plina), omrežnino (uporaba distribucijskega sistema), prispevke in dajatve države ter DDV. V Sloveniji se končna cena za gospodinjstva v letu 2026 običajno giblje približno med 0,08 in 0,09 evra na kilovatno uro. Prav zaradi te sestave se lahko končna cena med gospodinjstvi precej razlikuje, tudi če porabijo podobno količino energije.

Četrtletno gibanje maloprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjstva (D2, z vsemi dajatvami). Najvišjo raven je cena dosegla v 3. četrtletju 2023, nato pa se postopno znižuje. Vir SURS

Koliko stane ogrevanje na plin?

Koliko stane ogrevanje z zemeljskim plinom v praksi, lahko najbolje ponazorimo s tipičnim primerom. Povprečna slovenska hiša velikosti med 140 in 160 m² za ogrevanje in pripravo tople vode porabi približno 12.000 do 18.000 kWh plina letno. To pomeni mesečni strošek v ogrevalni sezoni približno med 100 in 180 evri, letni strošek pa se običajno giblje med približno 1.000 in 1.600 evri, odvisno od izolacije objekta, ogrevalnega sistema in gibanja cen zemeljskega plina na trgu.

Kot kaže izračun, se letni strošek ogrevanja z zemeljskim plinom za povprečno hišo najpogosteje giblje med približno 1.000 in 1.600 evri, odvisno od porabe in končne cene plina.

Zakaj cene zemeljskega plina nihajo?

Cene plina so danes močno povezane z globalnimi trgi. Na njih vplivajo geopolitični dogodki, vremenske razmere, stanje zalog v Evropi ter razmere na trgu utekočinjenega zemeljskega plina. Tudi Mednarodna agencija za energijo poudarja, da plin ostaja pomemben del energetskega sistema predvsem zaradi vloge pri zagotavljanju stabilnosti v obdobjih, ko se poraba energije poveča.

Ali je ogrevanje na plin še konkurenčno?

Odgovor danes ni enoznačen. Ogrevanje na plin ostaja smiselno tam, kjer plinovodni sistem že obstaja in je zagotovljeno omrežje, zlasti v urbanih območjih. Pogosto se za gospodinjstva izkaže še vedno cenovno konkurenčno. Smiselnost je odvisna od situacije: če plinski sistem že imate, če je investicija že amortizirana in če vaš družinski proračun ne dopušča dražjih alternativ.

Kljub pospešeni elektrifikaciji zemeljski plin ostaja pomemben del energetske mešanice. Vloga zemeljskega plina se sicer spreminja, vendar ta ostaja ključen za stabilnost sistema, zlasti v obdobjih večje porabe in v industriji. Današnje razmere tako ne pomenijo konca plina, temveč njegov prehod v bolj uravnotežen vir energije.

Plin je še vedno cenovno konkurenčen za ogrevanje, posebej v mestih, kjer je omrežje že zgrajeno. Prednosti so v nizki investiciji, stabilnem delovanju in visoki učinkovitosti kondenzacijskih kotlov.