Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zaradi tega zemeljski plin ni samo »prehoden« energent na poti v brezogljično družbo.
Dejstvo je, da je plinovodno omrežje največje infrastrukturno omrežje za prenos energije v Evropi, poleg tega ima med daljinskimi sistemi trenutno najmanjši ogljični odtis. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline, kot so biometan, sintetični plin in vodik, in tako izkoriščajo obstoječo infrastrukturo za preskrbo z obnovljivimi viri energije.
Obnovljivi plini tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji bomo morali z namenom doseganja energetskih in podnebnih ciljev upoštevati smernice in zakonodajo EU za postopno nadomeščanje deleža zemeljskega plina s plini obnovljivega izvora. Korak v tej smeri je predlog zakona o oskrbi s plini, katerega namen je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini. Med drugim bolj podrobno določa dejavnosti plinskega gospodarstva in razširja uporabo na vse vrste plinov, vključno z vodikom, če jih je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih prek njega prenašati. Zakon je v fazi sprejemanja v državnem zboru.
Po podatkih Združenja za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je v sektorju cestnega prometa evropskim potrošnikom že na voljo biometan, ki predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.
»Za ustrezen preboj plinov obnovljivega izvora v energetsko bilanco pa bo potreben razvoj trga obnovljivih plinov, ki bo lahko obstajal v sklopu trga zemeljskega plina ali kot samostojni trg,« poudarja Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina. V sistem je sicer po njegovih besedah najlaže dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu: glavna sestavina omenjenih plinov je namreč metan. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne spremeni nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir.
Hitro in preprosto do uporabe zemeljskega plina
Priključitev na zemeljski plin je izvedljiva v 84 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. Da je uporaba zemeljskega plina ekonomična odločitev, sicer potrjuje že več kot 130.000 odjemalcev. Gospodinjski odjemalci ga uporabljajo predvsem za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje.
Cene zemeljskega plina so se v zadnjih letih občutno znižale in gospodinjstva lahko danes dobijo eno kilovatno uro tega goriva že za 0,05 evra, z vsemi davki in dajatvami vred.
Iz Poročila o stanju na področju energetike v letu 2020, ki ga je objavila Agencija za energijo, je več kot 96 odstotkov vseh odjemalcev porabilo do 50.000 kWh zemeljskega plina na leto. Dobrih 90 odstotkov odjemalcev na distribucijskih sistemih ga je porabilo manj kot 25.000 kWh na leto. Delež odjemalcev z letno porabo nad 50.000 kWh je znašal 3,8-odstoten, njihova poraba pa je predstavljala več kot 68 odstotkov celotne porabe vseh odjemalcev, priključenih na distribucijska omrežja. Povprečna poraba gospodinjskih odjemalcev se je nekoliko povišala. Vzroke za to gre pripisati vremenskim dejavnikom in ukrepom zaradi razglašene epidemije, ki se je v posameznih primerih kazala kot potreba po zagotavljanju višjih temperatur v bivalnih prostorih in posledično višji porabi.
Povezane vsebine
