Energetska prenova hiše – pogosta zmotna prepričanja

Vas motijo sevajoči hlad mrzlih sten v hiši in previsoki stroški ogrevanja, pa niste povsem prepričani, če je energetska prenova hiše smiselna? Poglejmo, kaj je v praksi pogosto zmotno in kateri razlogi investitorje zadržujejo, da bi se lažje odločali za prenove svojih hladnih domov.

Ali je smiselno izbrati enega ali dva ukrepa?

Kar je izvedel sorodnik, ni nujno, da bo enako učinkovito za vaš primer hiše. Tudi parcialni ukrepi lahko porabo energije zmanjšajo za četrtino. Eko sklad s subvencijami spodbuja tudi samo enega ali dva ukrepa, odvisno od tega, v kakšnem stanju je hiša. Ob tem je treba upoštevati tudi starost investitorja, njegove finančne zmožnosti ter da z energetsko prenovo hiše ne odlašamo, temveč si izdelamo izračun prihrankov in stroškov za celotno predvideno dobo bivanja v obnovljenem objektu. Z izboljšanjem toplotne izolacije ovoja hiše, kamor spadajo streha, zunanje stene in tla, lahko močno zmanjšamo rabo energije.

Ali debeli zidovi ne potrebujejo izolacije?

Miselnost, da na debelih zidovih ni potrebna toplotna izolacija, je zmotna, saj je toplotna prevodnost toplotnoizolacijskih materialov celo do dvajsetkrat manjša kot prevodnost navadne opeke. Poglejmo primer stene iz opeke, debeline 45 cm, brez izolacije, v primerjavi s steno debeline 30 cm in dodatno toplotno izolacijo. Stena 45 cm debelega zidu ima enako toplotno prehodnost kot 30 cm debel zid z 1 cm debelo izolacijo, kar pa je seveda znatno premalo. V hiši z navadno opeko in minimalno izolacijo ni prijetno bivati, pa tudi poraba energenta za ogrevanje bo zelo velika.

Če želite optimalno ugodje po energetski prenovi hiše, energetski strokovnjaki pogosto svetujejo naslednji vrstni red ukrepov energetske prenove hiše: praviloma začnemo s streho, nadaljujemo z okni, tlemi, fasado in šele nato z zamenjavo centralne peči.

Ne bom izbral maksimalno priporočene debeline izolacije, ker bo celotna izvedba fasade predraga

Pri izvedbi fasade je primerno izbrati čim debelejšo izolacijo. Z večanjem debeline se toplotni prihranki povečujejo veliko bolj kot cena fasade. Če na primer namesto 5 cm debele izolacije izvedemo fasado s 15 cm izolacijo, se cena fasade poveča za okrog 20 %, medtem ko se toplotna prehodnost zmanjša za 50 %, glede na neizolirano steno pa celo za 80 %.

Za toplotno izolacijo zunanjih sten lahko uporabimo različne izolacije, saj imajo te zelo podobne toplotnoizolativne lastnosti. Najpogosteje so to stiropor, kamena volna ali steklena volna, v zadnjem času tudi lesna vlakna, celulozni kosmiči, ovčja volna, pluta ali poliuretanske plošče.

Dobro izolacija streha poveča ugodje in zmanjšuje izgube poleti in pozimi

Vgradil bom nov ogrevalni sistem, povečal toplotno ugodje v prostoru in me ne bo več zeblo

V neizoliranih hišah so notranje površine sten zaradi toplotnih izgub bistveno hladnejše. Tudi, če zamenjamo sistem za ogrevanje, ne bomo veliko pridobili. Trenutno je toplotna črpalka najpogostejši sistem, ki se vgrajuje ob zamenjavi. Vendar s toplotno črpalko dosežemo prihranke šele takrat, ko je stavba primerno energetsko sanirana. Kljub višjim temperaturam zraka, na primer z izbiro ogrevanja IR-paneli, nas v prostoru še vedno pogosto zebe. Stene sevajo zelo neprijeten hlad, taka stavba pa je pozimi zelo neugodna za bivanje.

Tal ne bomo dodatno izolirali, ker je gradbeni poseg predrag in preveč zahteven

V starejših hišah tla po navadi niso izolirana. Zato so hladna in vlažna, po vogalih pa se pogosto začne nabirati plesen na steni, ki se je kljub beljenju ne moremo znebiti. Hladnih tal, vlage in plesni se lahko znebimo le z ustrezno toplotno in hidroizolacijo, poleg tega je treba izolirati še kletne stene. Ena od rešitev je lahko tudi, da vgradimo električno talno gretje, ki zahteva nekaj mm višine, in z vgradnjo izolacije v kleti, če gre za stanovanjsko hišo s kletjo.

Debelina izolacije strehe naj znaša vsaj 25 cm.

Vgradil bom 20–25 cm izolacije na podstreho, to bo zadoščalo

Če pozimi pogledamo strehe stanovanjskih hiš, prekritih s snegom, opazimo, da je na nekaterih snežna odeja še precej debela, na drugih pa izpod snega že gleda del slemena, z žlebov pa visijo ledene sveče. Taka streha ni ustrezno toplotno izolirana, saj se sneg topi zaradi toplote, ki prehaja iz notranjosti stanovanjske stavbe. Debelina izolacije strehe naj bo vsaj 25 cm. Če je mansarda uporabljena kot bivalni prostor, je priporočljivo, da je debelina večja, sama streha pa naj bo izvedena z zračno režo, ki omogoča prezračevanje strehe in izboljša njeno toplotno izolacijo.

Zamenjava oken se ne povrne dovolj hitro

K zmanjšanju toplotnih izgub in toplotnih dobitkov poleti lahko prispevamo z vgradnjo energetsko varčnih oken. V starejših stavbah, kjer so okna po navadi lesena z dvojno zasteklitvijo z navadnimi stekli in brez tesnil na pripirah, predstavljajo toplotne izgube skozi okna celo do 50 % celotnih izgub. Zato je treba pri obnovi starejših zgradb najprej zamenjati okna. Na ta način bomo zaradi prehoda toplote za več kot 50 % zmanjšali toplotne izgube, zaradi izboljšane tesnosti pa se bodo ventilacijske izgube lahko zmanjšale še za dodatnih 20 %.

V sodobna okna danes proizvajalci vstavljajo dvoslojna termoizolacijska stekla z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem toplotne prehodnosti U=1,1 W/m2K. Na trgu obstajajo tudi termoizolacijske zasteklitve toplotne prehodnosti U=0,9 W/m2K in celo U=0,7 W/m2K, ki so nekoliko dražja.

Okvirji sodobnih oken so iz lesa, umetnih mas ali aluminija. Osnovne izvedbe oken z okvirji iz vseh navedenih materialov imajo podobne toplotnoizolativne lastnosti, ki se lahko še izboljšajo z nanašanjem ali vstavljanjem dodatnih plasti toplotnoizolacijskih materialov, dodatnih komor pri oknih iz umetnih mas ali aluminija in z vstavljanjem boljših termoizolacijskih stekel.

Ali naj izberem lesena ali PVC okna?

Lesena okna obogatijo bivalne prostore s toplino, zaščiten les pa ima dolgo življenjsko dobo in dobro prenaša velike temperaturne razlike. Les je dober toplotni izolator ter okolju prijazen material, recikliranje pa ni potrebno. Lesena okna s subvencijami podpira tudi Eko sklad.

PVC okna imajo praviloma zelo dobro toplotno izolacijo, okvirjev ni treba barvati, so zelo obstojna, zunanji dejavniki nanje skoraj ne vplivajo, menjava stekla je zelo preprosta. PVC okna imajo zelo dolgo življenjsko dobo, so požarno varna in neobčutljiva na škodljivce. Njihova cena je običajno nižja od lesenih.

Tržna vrednost hiše se z energetsko obnovo ne poveča dovolj

Praksa s povečanjem termoizolativnih lastnosti stavbe in njene energetske varčnosti kaže, da se cena takega stanovanjskega objekta poveča tudi za 150 % in več.