Toplotni most

Danes veliko govorimo o tem, kako zagotoviti dovolj energije za naše rastoče potrebe. Pozabljamo pa, da imamo ogromne možnosti tudi na področju zmanjšanja porabe. Varčevanje z energijo je dolgoročno najcenejši in ekološko najbolj prijazen »vir« energije.

TOPLOTNI MOST TERMOKAMERA

Toplotni posnetek zelo slabo izolirane stavbe- vidne so celo posamezne opeke

Na tem področju še zdaleč nismo dosegli vsega, kar bi lahko, če upoštevamo današnjo tehnologijo, materiale in znanje. Edini »vir« toplote, ki ne porablja nobene energije, je kvalitetna toplotna izolacija. Zato je toplota, ki jo prihranimo v vseh dolgih letih bivanja v stavbi podarjena in skoraj popolnoma zastonj. Skoraj zato, ker energijo potrebujemo tudi za izdelavo toplotne izolacije.

TOPLOTNI MOST Potek temperature skozi zid

Potek temperature skozi zid z 4 in 20 cm debelo izolacijo

Toplotna izolacija

Je sloj zunanjega ovoja stavbe, ki se najbolj upira pretoku toplote. V zunanji ovoj stavbe prištevamo zunanje stene, stavbno pohištvo, streho ter tla proti terenu. Toplotna izolacija ima v svojem celičju ujet zrak, ki je poleg vakuuma in nekaterih inertnih plinov, eden najboljših izolatorjev, kar jih poznamo. Čim manjše so celice, tem manjši so notranji tokovi in s tem manjši prehod toplote. Dobra toplotna izolacija pa ima še dodaten ugoden vpliv, saj omogoča da se temperatura notranjih sten približa ali izenači s temperaturo zraka v prostoru. S tem preprečimo neprijeten hladilni učinek zunanjih sten, zaradi česar se lahko prehladimo, čeprav termometer zraka kaže, da je v prostoru dovolj toplo. Da bi odpravili neprijeten učinek hladne stene, moramo povišati temperaturo v prostoru, posledica pa je takojšnje povečanje porabe energije za ogrevanje.

Pravilno vgrajeno okno in toplotna izolacija do okvirja

Primerjava dveh sten

Toplotno prehodnost stene ali drugega materiala označujemo s črko »U«, ki označuje koliko W toplote izgubimo skozi kvadratni meter stene pri temperaturni razliki 1 stopinjo Kelvina. Če ta faktor pomnožimo s celotno površino stene ter s temperaturno razliko med zunanjim in notranjim zrakom, dobimo toplotni tok oz. moč, ki jo v tem primeru izgubljamo.

Temperature- ki jih povzroči toplotni most zaradi neizoliranega balkona

Druga pomembna vrednost je temperatura notranje površine stene. Zanimiva je primerjava temperature notranje strani stene dveh različno izoliranih zidov, če ima zrak znotraj 20°C, zunaj pa -12°C. Stena s 4 cm izolacije ima znotraj 17,9°C, stena z 20 cm izolacije pa 19,4°C. Bivanje v prostoru s hladnejšo steno bo neprijetno in energetsko potratno. Toplotno prevodnostni faktor »U« pri slabše izolirani steni znaša 0,51 W/m2K , pri bolje izolirani pa 0,14 W/m2K. Pri temperaturni razliki 32 K in površini stene 100 m2 bi torej znašale toplotne izgube slabše izolirane stene 1632 W, bolje izolirane pa 448 W. Kar pomeni, da bomo za ogrevanje prostora izoliranega z 20 cm izolacijo porabili kar za 73% manj energije kot za slabše izoliran prostor.

Najpogostejše točke toplotnih mostov so tam, kjer je stavba slabše izolirana. S strokovno izvedbo izolacijskih del lahko te energetske izgube zmanjšamo ali se jim celo povsem izognemo.

Kljub debeli plasti toplotne izolacije pa so lahko za tretjino energetskih izgub krivi nepravilno izvedeni gradbeni detajli, na primer neizolirani balkon ali slaba vgradnja oken. Toplotni most je posrečen izraz za mesta v gradbeni konstrukciji, kjer ima toplota možnost prehoda iz notranjosti navzven ali obratno. To so točke, kjer smo na toplotno izolacijo pozabili ali pa je na teh mestih težje izvedljiva. Za odpravljanje toplotnih mostov potrebujemo poglobljeno poznavanje toplotnih tokov in termodinamike ter znanje o načinih izvedbe gradbenih konstrukcij. Najučinkovitejši toplotni most je neizoliran balkon, izveden kot podaljšek nosilne plošče stavbe, ki deluje kot učinkovito hladilno rebro. Toplotno izolacijo ob balkonski plošči običajno zaključimo in jo nadaljujemo nad njo, morali pa bi izolirati tudi celoten balkon.

Toplotni mostovi se pojavljajo tudi ob nepravilni vgradnji oken in vrat. Pogost primer so okenske police iz kamna, na katere je montiran okenski okvir. Police od zunaj segajo v notranjost in hladijo notranji prostor. Prav tako so lahko problematične odprtine za okna ter sami okenski okvirji. Odprtine za okenske okvirje morajo biti v čim večji debelini izolirane do okenskega okvirja, slednji pa morajo imeti prekinjene toplotne mostove, kar še posebej velja za kovinske izvedbe.

Termovizijski posnetek toplotnega mostu balkonske plošče

Termovizija

Je zelo učinkovit način za hitro ugotavljanje prisotnosti in položaja toplotnih mostov. Posnetki s kamero, ki prepoznava toplotno infrardeče sevanje, pokažejo različno obarvane stene stavbe. Pri tem so ogreta področja z velikimi toplotnimi izgubami svetla, hladna, dobro izolirana pa temnejše, modrikaste barve. Nato lahko sami ali po nasvetu strokovnjakov odpravimo slabe točke, na katerih iz stavbe uhaja toplota. Za izvedbo posnetkov je najprimernejši zimski čas, ko je notranjost stavbe ogreta, zunanjost pa ohlajena.

Gradnja prihodnosti

Danes je vsakomur jasno, da bomo z debelo toplotno izolacijo, položeno na zunanjo steno stavbe prihranili energijo in denar. Večji problem so toplotni mostovi, ki jih je naknadno veliko težje odpravljati, zato je najbolje da se jih lotimo že ob načrtovanju in gradnji hiše. Pri tem ne smemo pozabiti, da z odpravljanjem toplotnih mostov rešimo tudi problem vlage v prostoru, podhlajenih okenskih okvirjev in zidne plesni, ki je posledica kondenziranja zračne vlage na podhlajenih mestih.

Dobro poznavanje gradbene fizike, velik izbor kvalitetnih gradbenih materialov in obsežne zbirke dobrih rešitev gradbeno fizikalnih problemov so zagotovilo, da bodo hiše pod strogim očesom termovizijske IR kamere vedno bolj modre barve….

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

Toplotni most – kako ga odkrijemo in saniramo?

Toplotna izolacija

Primerjava dveh sten

Toplotni most

Termovizija

Gradnja prihodnosti