Plesen na steni je pogosto znak, da je v stanovanju ali hiši preveč vlage in premalo učinkovite izmenjave zraka. Črne lise v vogalu, za omaro ali ob oknu lahko očistimo in steno ponovno prebarvamo, vendar se bo plesen ob nespremenjenih razmerah pogosto pojavila znova.
Če je njen glavni vzrok previsoka vlažnost notranjega zraka, je treba odpraviti predvsem pogoje, v katerih nastaja. Pri tem ima pomembno vlogo pravilno prezračevanje. Prezračevalni sistem iz prostorov sproti odvaja odvečno vlago, CO2, vonjave in druge obremenitve ter zagotavlja dotok svežega zraka.
S tem ne zmanjšujemo samo možnosti za nastanek plesni, ampak izboljšamo tudi kakovost zraka in bivanja v zaprtih prostorih.
Ko je vzrok plesni previsoka vlaga zaradi nezadostnega prezračevanja, lahko lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo pomaga vzdrževati bolj suhe stene in prijetnejši zrak v prostoru.
Zakaj nastane plesen na steni?
Spore plesni so v okolju prisotne praktično ves čas, vendar za rast potrebujejo predvsem dovolj vlage. Zato se plesen na steni najpogosteje pojavi na hladnejših površinah: v zunanjih vogalih, ob oknih, na okenskih špaletah, za večjim pohištvom ali na mestih s toplotnimi mostovi.
Vlaga medtem v stanovanju nastaja ves dan – pri dihanju, kuhanju, prhanju, pranju in sušenju perila. Če je ne odvajamo dovolj hitro, relativna vlažnost zraka narašča.
Zelo značilen primer je spalnica. Dve osebi ponoči več ur oddajata vlago in CO2, okna pa so praviloma zaprta. Zjutraj je zato zrak lahko precej bolj vlažen in zatohel kot zvečer. Če je del zunanje stene hladnejši, se prav tam lahko najprej pojavijo pogoji za razvoj plesni.
NIJZ za bivalne prostore praviloma priporoča relativno vlažnost med približno 40 in 60 odstotki. Pri hladnih stenah pa je lahko lokalna vlažnost precej višja kot na sredini prostora.
Preveč vlage je pogosto posledica nezadostnega prezračevanja
Težava nastane, ko v stanovanju ustvarimo več vlage, kot je lahko iz prostorov odvedemo. Če je izmenjava zraka premajhna, začne relativna vlažnost naraščati, posledice pa se najprej pokažejo na hladnejših površinah.
Pravilno prezračevanje z vlago obremenjen notranji zrak odvaja in ga nadomešča s svežim zunanjim zrakom. Posebej pozimi je tak način zelo učinkovit, saj hladen zunanji zrak vsebuje razmeroma malo absolutne vlage.
Manj presežne vlage pomeni manj možnosti za kondenzacijo na hladnih površinah in s tem slabše pogoje za razvoj plesni.
Zakaj se plesen pogosto pojavi po menjavi oken in obnovi fasade?
To je zelo značilno pri starejših hišah in stanovanjih po energetski prenovi. Zamenjamo stara okna in vrata, obnovimo fasado ter zmanjšamo toplotne izgube. Objekt postane toplejši in energijsko učinkovitejši, predvsem zaradi novih tesnih oken in vrat pa se lahko bistveno zmanjša tudi nenadzorovana izmenjava zraka.
Stara okna so bila energetsko slaba, vendar je skozi netesnosti ves čas prihajala določena količina zunanjega zraka. Ta nenadzorovana izmenjava je odvajala tudi del vlage.
Po vgradnji sodobnih zrakotesnih oken je takšne izmenjave bistveno manj. Hišo smo dobro zatesnili, nismo pa nujno hkrati poskrbeli za ustrezno prezračevanje.
Če navade zračenja ostanejo enake kot pred prenovo, se lahko predvsem pozimi v prostorih začne zadrževati več vlage. Nova okna in fasada torej sama po sebi nista vzrok plesni, spremenita pa razmere v stavbi, zato je treba prilagoditi tudi način prezračevanja.
Kako prezračevalni sistem pomaga proti vlagi in plesni?
Z odpiranjem oken lahko prostore učinkovito prezračujemo, če to počnemo dovolj pogosto. Najbolj smiselno je kratko in intenzivno zračenje, predvsem po prhanju, kuhanju in zjutraj po spanju.
Težava je predvsem v doslednosti. Zrak se slabša tudi ponoči, ko nas ni doma ali ko zaradi mraza in hrupa oken ne želimo pogosto odpirati.
Prezračevalni sistem zato deluje drugače: izmenjava zraka poteka stalno in nadzorovano, presežna vlaga pa se odvaja sproti.
Okno prezračuje takrat, ko ga odpremo. Prezračevalni sistem za izmenjavo zraka skrbi ves čas.
Pri sistemu z rekuperacijo se poleg tega velik del toplote odvodnega zraka prek toplotnega izmenjevalnika prenese na svež zunanji zrak. Zato je mogoče stanovanje ali hišo prezračevati tudi pozimi, ne da bi bile toplotne izgube tako velike kot pri dolgotrajnem odpiranju oken.
Svež zunanji zrak vstopa v stanovanje, izrabljen in bolj vlažen zrak pa se odvaja ven. Rekuperacija pri tem pomaga ohraniti del toplote v prostoru.
Prezračevanje izboljša tudi kakovost zraka in bivanja
Prezračevanje ni pomembno samo zaradi vlage v stanovanju. V zaprtih prostorih se kopičijo tudi CO2, vonjave in različne obremenitve, ki nastajajo pri kuhanju, čiščenju in vsakodnevnem bivanju.
Pri nadzorovanem prezračevanju se notranji zrak stalno obnavlja. Svež zrak prihaja v bivalne prostore, z vlago in drugimi obremenitvami nasičen zrak pa se odvaja. Glede na vrsto sistema in uporabljene filtre se lahko del zunanjih delcev in cvetnega prahu pred vstopom v prostor tudi filtrira.
Rezultat so manj zatohlega zraka, manj kondenzacije, manj zadrževanja vonjav in prijetnejše bivalne razmere. Zato prezračevanje ni samo tehnična rešitev proti plesni, ampak pomemben del kakovostnega bivanja v dobro zatesnjeni stavbi.
Centralno pri novogradnji, lokalno pogosto praktičnejše pri prenovi
Pri novogradnji je prezračevanje mogoče načrtovati že skupaj s hišo, zato je pogosta izbira lokalni prezračevalni sistemi z rekuperacijo. Prezračevalni kanali se razpeljejo med gradnjo, svež zrak pa se praviloma dovaja v spalnice in dnevne prostore, medtem ko se izrabljen zrak odvaja iz kopalnic, sanitarij in drugih bolj obremenjenih prostorov.
Pri starejšem objektu je naknadna izvedba centralnega sistema pogosto zahtevnejša. Potrebni so razvodi kanalov, preboji, včasih spuščeni stropi in drugi gradbeni posegi, zato je lahko takšna izvedba glede na objekt tudi predraga.
V takšnih primerih so zanimiva alternativa lokalni prezračevalni sistemi z rekuperacijo. Posamezne enote se praviloma vgradijo neposredno skozi zunanjo steno, zato je tak sistem mogoče naknadno vgraditi tudi v že dokončano in naseljeno hišo ali stanovanje.
Takšno rešitev ponuja na primer LUNOS, ki ima razvite decentralne prezračevalne sisteme za stanovanja in hiše. Ti so posebej primerni za starejše objekte, kjer so bila že zamenjana okna ali prenovljen ovoj stavbe, naknadna izvedba centralnega sistema pa bi zahtevala večje gradbene posege.
Pomembno pa je, da lokalnega prezračevanja ne razumemo zgolj kot namestitev ene naprave ob steno, kjer se pojavlja plesen. Tudi lokalno prezračevanje mora biti zasnovano kot sistem glede na velikost in razpored prostorov, število stanovalcev ter poti zraka skozi objekt.
Lokalni prezračevalni sistem se vgradi neposredno skozi zunanjo steno in omogoča stalno izmenjavo zraka brez večjih posegov v objekt. S tem pomaga zmanjševati odvečno vlago ter tveganje za kondenzacijo in nastanek plesni. Vir slike: Lunos, d.o.o..
Rekuperator plesni ne odstrani s stene
Prezračevalni sistem že nastale plesni ne odstrani. Vidno plesen je treba očistiti oziroma prizadeto površino ustrezno sanirati.
Če je bil glavni vzrok težave previsoka notranja vlaga, pa lahko prezračevanje bistveno zmanjša možnost, da se plesen ponovno pojavi. Njegova naloga je preprečevati razmere, v katerih se na hladnih površinah zadržuje preveč vlage.
Kdaj samo prezračevanje ne bo dovolj?
Vsaka plesen ni posledica slabega prezračevanja. Če voda v zid prihaja zaradi poškodovane strehe ali fasade, puščanja napeljave, težav s hidroizolacijo ali kapilarne vlage, je treba najprej odpraviti ta vzrok.
Tudi izrazitega toplotnega mostu prezračevalni sistem ne more odstraniti. Z zmanjšanjem notranje vlage lahko tveganje za plesen zmanjšamo, zelo hladna površina pa zaradi tega ne bo postala toplejša.
V takšnih primerih je lahko prava rešitev kombinacija prezračevanja in ustrezne gradbene oziroma energetske sanacije.
Kako veste, da stanovanje ni dovolj prezračeno?
Na slabo izmenjavo zraka lahko opozarjajo že znaki, ki jih opazimo precej prej kot plesen:
- kondenz na notranji strani oken,
- zatohel zrak v spalnici zjutraj,
- pogosto povišana relativna vlažnost,
- počasno sušenje kopalnice po prhanju,
- dolgotrajno zadrževanje vonjav,
- vlaga za pohištvom ali v zunanjih vogalih.
Uporaben pripomoček je že preprost digitalni higrometer. Še več o dejanski izmenjavi zraka pove merilnik CO2.
Plesen na steni se dolgoročno odpravi z odpravo vzroka
Če se plesen po čiščenju vrača, samo nova barva ali sredstvo proti plesni težave ne bosta rešila. Najprej je treba ugotoviti, od kod prihaja vlaga.
Če je vzrok previsoka notranja vlažnost zaradi nezadostne izmenjave zraka, je pravilno zasnovano prezračevanje lahko učinkovita dolgoročna rešitev. Cilj ni samo odstraniti plesen na steni, ampak ustvariti razmere, v katerih se ne bo več vračala – in hkrati izboljšati zrak, ki ga doma dihamo vsak dan.
Vas zanima prezračevalni sistem za vaše stanovanje ali hišo?
Če se vam na stenah pojavlja plesen, na oknih kondenz ali je zrak v stanovanju pogosto vlažen in zatohel, je smiselno preveriti, ali je vzrok v nezadostnem prezračevanju.
Izpolnite spodnji kontaktni obrazec in oddajte povpraševanje za prezračevalni sistem. Na podlagi podatkov o vašem objektu boste lažje preverili, katera rešitev je primerna za vaše stanovanje ali hišo, kakšne so možnosti izvedbe in okvirna cena sistema.
Želite ponudbo?
"*" indicates required fields
