Nezdravo življenjsko okolje in slab zrak v hiši najbolj prizadene otroke
Posledice nezdravega življenjskega okolja občutimo vsi, stari in mladi, predvsem pa otroci. V Evropi zaradi sindroma bolnih stavb vsako leto izostanejo od pouka kar 1,7 milijona dni, pri nas skoraj pet tisoč dni, je pokazala zadnja raziskava Barometer zdravih domov (Healthy home barometer). Vsak tretji otrok v Evropi – to je skupaj kar 26 milijonov otrok – živi v slabih razmerah. Enajst milijonov jih biva v domovih s slabo toplotno izolacijo ali s streho, ki zamaka, več kot štiri milijone v stanovanjih s premalo sončne svetlobe, skoraj šest milijonov v slabo ogrevanih prostorih, več kot 13 milijonov pa jih trpi zaradi zvočnega onesnaženja.
Raziskava Barometer zdravih domov, ki jo vsako leto predstavi skupina VELUX, je tudi pokazala, da je največja težava pri nas neustrezna osončenost prostorov, sledi zvočno onesnaženje, manj kot drugje v Evropi pa imamo težav s prenizkimi temperaturami.
Največja težava pri nas neustrezna osončenost prostorov, sledi zvočno onesnaženje, manj kot drugje v Evropi pa imamo težav s prenizkimi temperaturami.
»Posledice neustreznih bivalnih razmer, ki prizadenejo otroke, so številne bolezni, kot so bronhitis, astma, virusi, prehladi, ekcemi na koži, bodisi v akutnem bodisi v kroničnem stanju, opazno se zmanjšajo tudi njihove kognitivne sposobnosti, ustvarjalnost, otroci se težko zberejo, se slabše počutijo, manj so aktivni,« našteva Katja Ličen Pajenk iz podjetja VELUX Slovenija. Vse naštete težave so posledica nekakovostne gradnje, slabih gradbenih materialov, slabega načrtovanja stavb, v katerih primanjkuje dnevne svetlobe in svežega zraka.
Pri otrocih, ki živijo v vlažnem okolju, je povečano tveganje za razvoj astme. Plesni pa »proizvajajo« alergene, ki povzročajo bolezni dihal in še mnogo drugih težav, kot so glavobol, draženje nosne sluznice, kihanje.
Ekcemi na koži, bronhitis, astma, virusi in prehladi so pogostejši pri otrocih, ki živijo v nezdravem bivalnem okolju.
Onesnažen slab zrak v hiši
Na kakovost zraka v zaprtih prostorih vplivajo tako zunanji kot notranji viri onesnaževanja. Zunanji vstopajo v stavbe čez ovoj, ki slabo tesni, ali z neposrednim zajemom onesnaženega zunanjega zraka. Pomemben vir onesnaževanja so tudi stavbe same, uporabljeni gradbeni materiali za stavbni ovoj, konstrukcijske sklope, finalno obdelavo in oprema. Gradbeni materiali, kot so iverne plošče, na primer, pogosto oddajajo formaldehide.
Kar 80 odstotkov vseh onesnaževalcev notranjega zraka predstavljajo toksične kemikalije ali hlapne organske spojine – hlapne se imenujejo zato, ker brez težav hlapijo tudi pri sobni temperaturi. Večina je umetnih, izdelujejo jih iz naftnih derivatov in so sestavni del številnih izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, vsebujejo pa jih tudi številni gradbeni in izolacijski materiali ter izdelki za čiščenje doma. Hlapenje večinoma poteka zelo počasi, lahko tudi več mesecev ali celo let. Koncentracija hlapnih organskih spojin v prostoru se predvsem pozimi, ko svoje domove ne zračimo dovolj, povečuje in lahko doseže koncentracije, ki so zdravju škodljive.
Otroci se zaradi neustreznih bivalnih razmer težko zberejo, slabše se počutijo, manj so aktivni in pogosteje utrujeni.
Višji standardi kakovosti
Direktor skupine Velux David Briggs poziva k višjim standardom kakovosti notranjih prostorov. Pri prenovi domov, šol in drugih prostorov, v katerih se zadržujejo otroci, je treba poskrbeti za vgradnjo kakovostnejših oken, prijaznejše notranje temperature, boljše prezračevanje in tudi za boljšo zvočno izolacijo. Prepričan je, da je to priložnost za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja družbe, kar bo dolgoročno gledano prihranilo precej denarja, v kombinaciji s trajnostno usmeritvijo pa omogočilo lažji prehod na zeleno energijo.
Zaradi sindroma bolnih stavb slovenski šolarji od pouka izostanejo skoraj pet tisoč dni na leto, je pokazala raziskava Barometer zdravih domov.
Nujno prezračevanje hiš in stanovanj
Rešitev za vse naštete težave je na dlani: zadostno prezračevanje prostorov, bivalnih in delovnih. Le tako bomo v njih zagotovili ustrezno kakovost zraka, kar bo pozitivno vplivalo na naše počutje in zdravje. Laže reči kot storiti, bo rekel marsikdo, ki nima prezračevalnega sistema in svoj dom zrači na klasičen način, torej z odpiranjem oken in vrat. To je mogoče le, če smo doma, a večina gre od doma zjutraj in se vrne pozno popoldne.
V mansardah, na primer, lahko kakovosten zrak zagotovimo s sistemom VELUX active, ki prek tipal nenehno nadzira temperaturo, relativno vlago in količino CO2 v prostoru. Glede na izmerjene vrednosti naštetih parametrov, torej glede na kakovost zraka se nato samodejno odpirajo in zapirajo elektrificirana strešna okna ter notranja in zunanja senčila.
Vse skupaj je mogoče nadzirati in upravljati tudi prek mobilne aplikacije za pametne telefone, ki je na voljo v slovenskem jeziku. »S sistemom je mogoče nadgraditi tudi strešna okna, ki niso elektrificirana – to storimo s solarno gnanim motorjem, kar pomeni, da dodatni električni kabli niso potrebni. V paketu je tudi tipalo za dež, ki samodejno zapre okno, ko nanj padejo kapljice dežja,« pravi Katja Ličen Pajenk in doda, da je sistem preprosto namestiti tudi brez strokovne pomoči.
Škodljive hlapne spojine
Poznamo več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin, najpogostejše so formaldehid, benzen in toluen. Najdemo jih v lepilih, razredčilih, sredstvih za zaščito lesa, barvah, lakih, pohištvu in talnih oblogah iz industrijskega lesa, preprogah, izolacijskih in gradbenih materialih, čistilih, kozmetiki, sintetičnih tkaninah, tkaninah, ki jih ni treba likati, oblekah, očiščenih v čistilnici ...
Povezane vsebine
