Ogrevalni sistemi in izračun stroškov za ogrevanje v 2026

Stroški ogrevanja danes niso več tako predvidljivi, kot so bili v preteklosti. Nanjo vse bolj vplivajo energijska učinkovitost objekta, nihanje cen energentov ter izbrani ogrevalni sistemi. Razlike v letnih stroških med posameznimi rešitvami so lahko zelo velike, zato je premišljena izbira ogrevanja eden ključnih dejavnikov dolgoročne stroškovne učinkovitosti doma.

Prehod na cenejši ogrevalni sistem – izračun stroškov ogrevanja

Za vse, ki želite bolje razumeti porabo energije vašega objekta in primerjati stroške ogrevanja z različnimi energenti, smo pripravili pregled aktualnih ogrevalnih sistemov skupaj z okvirnim izračunom stroškov ogrevanja.

V prispevku obravnavamo najpogostejše ogrevalne sisteme in prikazujemo, kako se razlikujejo letni stroški ogrevanja glede na izbran sistem. Za vzorčni izračun smo uporabili starejšo enodružinsko hižjo ter primerjali prehod z ogrevanja na kurilno olje na danes najpogosteje izbrane rešitve:

• toplotno črpalko,
• peč na pelete,
• peč na drva,
• plinsko kondenzacijsko peč.

Zaradi hitrih sprememb cen energentov in tehnologij ogrevanja so navedene vrednosti informativne narave, vendar dovolj nazorno prikazujejo razlike v letnih stroških med posameznimi ogrevalnimi sistemi. Za natančen izračun stroškov za ogrevanje je treba najprej določiti energijski razred objekta in njegove toplotne izgube, šele nato pa izbrati in ovrednotiti ustrezen ogrevalni sistem.

Pri primerjavi stroškov je treba upoštevati tudi dejstvo, da so ob zamenjavi dotrajanih ogrevalnih naprav pogosto na voljo nepovratne subvencije, ki lahko bistveno znižajo začetno naložbo. V izračune niso vključeni stroški morebitne predelave kurilnice, saj se ti od objekta do objekta lahko precej razlikujejo.

Toplotna črpalka

Prednosti:

• Konstantna temperatura ogrevanja.
• Manjša poraba energije in s tem nižji stroški ogrevanja.
• Okolju prijazno ogrevanje brez uporabe fosilnih goriv, ki zmanjšuje ogljični odtis.
• Dolga življenjska doba ob pravilnem vzdrževanju.
• Poleg ogrevanja prostorov omogoča celoletno ogrevanje sanitarne vode.
• Deluje povsem samodejno.
• Ne potrebuje dimnika in z njim povezanih stroškov.
• V kombinaciji s sončno elektrarno omogoča zelo nizke stroške ogrevanja.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.

Slabosti:

• Visoka začetna naložba: namestitev toplotne črpalke, zlasti sistemov voda–voda in zemlja–voda, je lahko dražja.
• Učinkovitost sistema zrak–voda je odvisna od zunanje temperature, kar lahko v zelo hladnih obdobjih ali hladnejših območjih zmanjša učinkovitost in poveča stroške ogrevanja.

Kotel na kurilno olje

Prednosti:

• Konstantna temperatura ogrevanja.
• Primerno za hladnejša območja.

Slabosti:

• Visoki stroški goriva.
• Okolju manj prijazen način ogrevanja.
• Brez možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.
• Višje emisije ogljikovega dioksida (CO₂).

Peč na drva

Prednosti:

• Naravni vir energije.
• Nizki obratovalni stroški.
• Visoka učinkovitost sodobnih uplinjevalnih kotlov na drva.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.

Slabosti:

• Potrebno skladiščenje lesa.
• Ročno nalaganje goriva.
• Redno čiščenje kotla.
• Stroški čiščenja in pregleda dimnika.
• Višje emisije delcev in CO₂.

Peč na pelete

Prednosti:

• Dobra energetska učinkovitost.
• Možnost avtomatiziranega dovajanja goriva.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.

Slabosti:

• Potreba po skladiščenju peletov.
• Stroški vzdrževanja.
• Redno čiščenje kotla.
• Stroški čiščenja in pregleda dimnika.
• Ročno nalaganje pri neavtomatiziranih sistemih.
• Nestabilne cene peletov.

Plinski kondenzacijski kotel

Prednosti:

• Hitro segrevanje.
• Nižja začetna investicija.
• Ni potrebe po skladiščenju goriva.

Slabosti:

• Odvisnost od plinske infrastrukture.
• Nestabilni stroški plina.
• Predlagana zakonodaja, ki predvideva postopno opuščanje uporabe zemeljskega plina.
• Brez možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.

Primer: izračun porabe energije in stroški ogrevanja za 150 m2 ogrevalne površine, hiša energijski razred E

• Predpostavka porabljene količine kurilnega olja letno: 1800 l,
• Izračun stroškov za kurilno olje: 1800 l kurilnega olja skupaj s prevozom stane 2.196,00 EUR,
• Ostali stroški: 100 EUR stroški za servis, pregled in čiščenje dimnika,
• Upoštevana kurilna vrednost kurilnega olja: 10 kWh/liter,
• Upoštevan izkoristek starejše kurilne naprave: 85 %.

Izračun stroškov ogrevanja za novi ogrevalni sistem in stroški investicije:

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA (COP 3 – izkoristek naprave 300 %) Pri bruto ceni el. energije 0,20 EUR/kWh (cena električne energije, prispevki in DDV) je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja pri izbiri tega ogrevalnega sistema 1.020 EUR. Investicija v toplotno črpalko zrak-voda za ta tip objekta brez upoštevane subvencije znaša od 8.000 do 12.000 EUR, odvisno od proizvajalca in moči toplotne črpalke. Pri zamenjavi dotrajane peči lahko za toplotne črpalke zrak-voda pridobite subvencijo Eko sklada do 40 % vrednosti naložbe, vendar največ 2.500 EUR.

GEOTERMALNA TOPLOTNA ČRPALKA ZEMLJA – VODA ali VODA – VODA (COP 5 – izkoristek naprave 500 %) Pri bruto ceni el. energije 0,20 EUR/kWh (cena električne energije, prispevki in DDV) je za ta ogrevalni sistem predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 680 EUR. Celotna investicija v ta ogrevalni sistem z vrtino predvidoma znaša približno 20.000 EUR bruto brez upoštevane subvencije. Pri zamenjavi stare naprave subvencija znaša 40 % priznanih stroškov naložbe (največ 6.000 evrov). V zadnjem letu je Eko sklad povišal najvišjo subvencijo za investicije v geotermalne toplotne črpalke s 4.000 na 6.000 evrov. Geotermalne toplotne črpalke zagotavljajo največji prihranek in so z vidika vzdrževanja daleč najbolj zanesljive. Ker je njihova življenjska doba občutno daljša od življenjske dobe toplotnih črpalk zrak-voda, so prihranki v celotnem obdobju delovanja še bistveno višji.

PEČ NA PELETE Pri ceni pelet 0,31/kg, oz. 310 EUR/tona, z upoštevanimi 100 EUR letnih stroškov pregleda in čiščenja dimnika ter letnem servisu, je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 1.280 EUR. Investicija v kotel na pelete srednjega cenovnega razreda, z zalogovnikom tople vode, znaša cca. 6.000 EUR bruto brez odbite subvencije (pri zamenjavi stare peči lahko pridobite subvencijo v vrednosti 50 % priznanih stroškov naložbe (največ 5.000 evrov). Pri zamenjavi stare peči z novejšim kotlom na pelete je Eko sklad lani zvišal najvišjo možno subvencijo s 4.000 na 5.000 evrov.

PEČ NA DRVA Pri ceni polen 95 eur/m3, z upoštevanimi 100 EUR letnih stroškov pregleda in čiščenja dimnika ter letnem servisu, je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 810 EUR. Investicija v ta ogrevalni sistem –  uplinjevalni kotel na drva, z zalogovnikom tople vode, srednjega cenovnega razreda, znaša nekje 8.000 EUR bruto brez odbite subvencije (pri zamenjavi stare peči lahko na Eko skladu prejmete subvencijo v vrednosti 50 % priznanih stroškov naložbe (največ 5.000 evrov). Pri zamenjavi stare peči z novejšim uplinjevalnim kotlom na drva je Eko sklad lani zvišal najvišjo možno subvencijo s 4.000 na 5.000 evrov.

PLINSKA PEČ – ZEMELJSKI PLIN Pri ceni plina 0,09 EUR/kWh je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja znese 1.377 EUR. Celotna investicija v ta ogrevalni sistem na zemeljski plin znaša približno 4.000 EUR. Vendar Eko sklad v svojih javnih razpisih ne ponuja subvencij za plinske peči.

Tabela za izračun energijskega razreda hiše in porabe kWh energije za ogrevanje

Za izračun energijskega razreda hiše, letno porabo kurilnega olja delite z ogrevalno površine objekta.

Npr.: 1.800 l / 150 m2 = 12 – energijski razred hiše E. Takšen objekt spada med potratne objekte.

Če želite preveriti, kakšni bodo prihranki pri prehodu na toplotno črpalko, peč na drva ali plinski kondenzacijski kotel uporabite kalkulator Oceni prihranek energije. S kalkulatorjem lahko izračunate prihranke pri zamenjavi ogrevalnega sistema ter tudi prihranke ob vgradnji sončne elektrarne. Do kalkulatorja dostopate TUKAJ!

Primerjava ogrevalnih sistemov glede na vrsto energenta

Pregled energentov, ki se uporabljajo v Sloveniji, kaže, da ima električna energija pomembno vlogo pri oskrbi gospodinjstev. V zadnjih letih je opazna stalna rast uporabe toplotnih črpalk, ki izkoriščajo elektriko kot pogonski vir. Med najpogosteje uporabljenimi energenti ostajajo tudi drva, saj so cenovno razmeroma dostopna, hkrati pa še vedno predstavljajo pomemben vir onesnaževanja zraka zaradi emisij delcev.

Vseh ogrevalnih sistemov ni mogoče preprosto prilagoditi ali preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je treba za vsak objekt posebej izbrati primerno ogrevanje z največjim možnim izkoristkom. Pri tem je ključno, da se pred izbiro novega sistema najprej zmanjša poraba energije v stavbi. Statistični podatki na ravni Evropske unije namreč kažejo, da se približno 40 % vse porabljene energije porabi za ogrevanje in hlajenje stavb, kar prispeva okoli 36 % vseh emisij toplogrednih plinov.

Lesna biomasa – drva, peleti in sekanci

Če razmišljate o novem ogrevalnem sistemu na lesno biomaso, se pogosto pojavi vprašanje, ali izbrati peč na drva, pelete ali sekance in katera rešitev je glede na potrebe objekta najprimernejša.

V nasprotju z elektriko in kurilnim oljem so se cene lesne biomase v zadnjih dveh letih, po obdobju pandemije in motnjah v oskrbi z lesom, postopoma znižale. Ena ključnih prednosti ogrevanja z lesno biomaso je uporaba lesa kot obnovljivega vira energije, za lastnike gozdov pa tudi možnost uporabe lastnega energenta.

Na drugi strani je treba upoštevati predpise glede izpustov trdnih delcev (PM10), ki za manj učinkovite ogrevalne naprave – ne glede na to, ali gre za drva, pelete ali sekance – zahtevajo dodatne ukrepe, kot je vgradnja ustreznih filtrov za zmanjševanje emisij.

Sodobni kotli na drva – več udobja in višji izkoristki

Sodobni kotli na lesno biomaso postajajo vse bolj avtomatizirani, kar pomeni večje udobje pri uporabi in manj ročnega dela pri nalaganju ter čiščenju. Takšni kotli običajno delujejo v visokotemperaturnem območju, pri temperaturah ogrevalne vode med 70 in 90 °C. S tem se preprečuje nizkotemperaturna korozija, ki nastane zaradi kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, kjer mešanica vlage in saj povzroča pospešeno propadanje kotlovske pločevine.

Zaradi teh lastnosti morajo kotli na polena delovati s polno močjo, saj le tako dosegajo visok izkoristek. Presežek proizvedene toplote se med delovanjem shranjuje v toplotnem akumulatorju oziroma zalogovniku vode. Predpisi določajo minimalno velikost zalogovnika glede na nazivno moč kotla, saj ta deluje kot blažilnik, ki postopno oddaja toploto v ogrevalni sistem tudi po tem, ko gorivo dogori.

Najvišje izkoristke v tej skupini dosegajo uplinjevalni kotli, pri katerih dimni plini, nastali pri gorenju lesa, dodatno dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori.

Kotli na pelete in sekance – avtomatizirano ogrevanje

Kotli na pelete in sekance omogočajo natančno uravnavanje dovoda goriva ter prilagajanje delovanja glede na trenutne potrebe po toploti. Delovanje teh sistemov je v veliki meri avtomatizirano, hkrati pa tudi varno, saj so vgrajeni nadzorni in varnostni sistemi temeljito preizkušeni.

Večina sodobnih kotlov omogoča upravljanje na daljavo ali s pomočjo časovnih programatorjev, saj imajo vgrajene sisteme za samodejni vžig goriva. To pomeni visoko raven udobja in zanesljivo delovanje skozi celotno ogrevalno sezono.

100-odstotno kritje stroškov ob zamenjavi iztrošenega ogrevalnega sistema

Za zamenjavo iztrošenih ogrevalnih naprav je v veljavi izboljšan razpis za subvencije Eko sklada. Zaradi potrebe po zmanjševanju onesnaževanja zraka, ki nastaja pri ogrevanju stavb, javni sklad z nepovratnimi sredstvi intenzivneje spodbuja zamenjavo starih in neučinkovitih peči.

Višina subvencije je za posamezen objekt odvisna od lokacije stavbe ter socialnega položaja gospodinjstva. Socialno šibkejša gospodinjstva lahko ob izpolnjevanju pogojev ob zamenjavi iztrošene peči pridobijo tudi do 100-odstotno kritje upravičenih stroškov naložbe (Javni poziv ZER 2024).

Udoben in sodoben ogrevalni sistem s toplotno črpalko

Toplotne črpalke delujejo samodejno in ne potrebujejo dimnika, s čimer odpadejo stroški, povezani z njegovo vgradnjo in kasnejšim vzdrževanjem. Pozimi omogočajo učinkovito ogrevanje prostorov, številni sistemi pa tudi hlajenje v poletnem času. Toplotno energijo iz nizkotemperaturnih virov dvigujejo na raven, primerno za ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode.

Toploto lahko zajemajo iz zraka, zemlje ali podtalnice, v določenih primerih pa tudi iz odpadne industrijske toplote. Sistem deluje v zaprtem tokokrogu, v katerem kroži hladivo. Najvišje izkoristke dosegajo toplotne črpalke, ki toploto zajemajo iz zemlje ali podtalnice, tako imenovane geotermalne toplotne črpalke. Prednost teh sistemov je v tem, da sta vira toplote na voljo skozi vse leto, njihova temperatura pa je praviloma stalno nad 0 °C.

Toplotne črpalke, ki toploto zajemajo iz zraka, imajo praviloma nižjo začetno investicijo in omogočajo enostavnejšo vgradnjo v primerjavi z geotermalnimi sistemi. Njihova pomanjkljivost pa je zmanjšana učinkovitost pri temperaturah pod lediščem, kar je še posebej izrazito v obdobjih z zelo nizkimi zimskimi temperaturami.

Shematski prikaz ogrevalnega sistema toplotna črpalka zemlja – voda

Zemlja kot učinkovit vir toplote za toplotne črpalke

Razmerje med vloženo energijo za pogon sistema in pridobljeno toplotno energijo imenujemo grelno število oziroma količnik energijske učinkovitosti (COP). Višja kot je vrednost COP, več toplote sistem pridobi glede na vloženo električno energijo za pogon kompresorja.

Poraba pogonske energije pri geotermalni toplotni črpalki je odvisna predvsem od potrebnega temperaturnega dviga med virom toplote in ogrevalnim sistemom. V zelo hladnih zimskih razmerah se lahko potreben dvig temperature poveča, kar vpliva tudi na večjo porabo električne energije. Za ekonomsko upravičeno delovanje mora biti vrednost COP praviloma vsaj 2,5, saj nižje vrednosti ne zagotavljajo ustreznih prihrankov v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi.

Toplotne črpalke lahko delujejo v nizkotemperaturnem režimu, kjer ogrevalna voda dosega temperature do približno 40 °C, ali v visokotemperaturnem režimu, pri katerem so možne temperature 65 °C ali več. Načelo delovanja je v obeh primerih enako, razlikujeta pa se izkoristek in poraba energije.

Če toplotno črpalko dodatno napaja električna energija iz obnovljivih virov, na primer tako imenovana »zelena elektrika«, je njen vpliv na okolje v primerjavi z drugimi viri toplote zelo majhen.

IR ogrevanje in električni radiatorji

Načelo delovanja IR-ogrevanja se razlikuje od klasičnih ogrevalnih sistemov, saj infrardeči paneli ne segrevajo zraka, temveč neposredno predmete in površine v prostoru. Ti nato toploto oddajajo v okolico. IR-paneli so najpogosteje izdelani iz pločevine, umetnih mas, stekla ali kamna.

Napajajo se z električno energijo in se običajno priključijo na standardno električno vtičnico. Nameščeni so lahko na strop ali steno. Prednost takšnih lokalnih grelnih teles je možnost individualnega krmiljenja vsakega prostora ter hiter odziv sistema. Skupna začetna naložba je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi praviloma nižja, saj ni potrebna gradnja dimnika ali kotlovnice.

Ob nedavnih podražitvah električne energije in zlasti spremembah pri obračunavanju omrežnine se upravičeno pojavlja vprašanje, ali je ogrevanje z IR-paneli v zimskem času še ekonomsko upravičeno. Električni radiatorji se pogosto uporabljajo kot zasilna ali dopolnilna rešitev, kadar posegi v obstoječo kurilnico niso mogoči.

Energijsko manj učinkovite hiše praviloma niso primerne za ogrevanje z neposrednim pretvarjanjem električne energije v toploto, kar velja tako za IR-panele kot za klasične električne radiatorje. To je še posebej izrazito po zadnjih spremembah pri obračunavanju omrežnine. Električna energija je namreč predragocen vir, da bi jo dolgoročno uporabljali na ta način v objektih z velikimi toplotnimi izgubami. V takšnih primerih je praviloma smiselna izbira drugega, energetsko učinkovitejšega ogrevalnega sistema.

Če stanovanjski objekt ni energetsko saniran, so stroški električne energije višji zaradi večjih toplotnih izgub, ki zahtevajo večjo priključno moč in daljše obratovanje grelnih naprav.

Na trgu so na voljo tudi oblikovalsko dovršeni električni radiatorji, ki so estetsko privlačni in pogosto uporabljeni kot sušilniki brisač v kopalnicah. Ti so lahko priključeni na toplovodno ogrevanje, električno omrežje ali pa delujejo kot kombinirani sistemi. Skandinavski proizvajalci so razvili tudi tako imenovane varčne električne radiatorje, ki delujejo nizkotemperaturno po principu blage konvekcije, pri čemer topel zrak izhaja skozi reže na zgornjem delu radiatorja.

MORDA VAS ZANIMA

Stiebel Eltron HPA-O Premium: Idealna toplotna črpalka

Toplotna črpalka – cena, subvencije in prihranki v 2026

Razlika v učinkovitosti toplotnih črpalk nemškega proizvajalca Robert Bosch