Zakon o učinkoviti rabi energije, ki je začel veljati novembra lani, prinaša kar nekaj sprememb, ki se nanašajo ne samo na ogrevanje stanovanjskih stavb, ampak tudi na samooskrbo iz sončnih elektrarn. Največja novost so spremenjen način zaračunavanja omrežnine in spremembe pri pridobivanju soglasja za priključitev.

Skupnostna samooskrba v vasi Zavrate

Do zdaj je veljalo, da se lastniku samooskrbne sončne elektrarne ne zaračuna omrežnine oziroma se mu jo zaračuna le na tisti del prejete električne energije, ki je večji od v omrežje oddane električne energije, ki jo je v enem letu proizvedla sončna elektrarna. Povedano bolj preprosto: omrežnino plačuje le za razliko med prejeto in oddano elektriko (t. i. netiranje- net metering). Po novem pa bo moral plačevati omrežnino na vso energijo, prevzeto iz omrežja, ne pa tudi omrežnine na energijo, oddano v omrežje.

Določba še ne velja

V 35. členu zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list, 158/2020) namreč piše: »Za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je nediskriminatorna in odraža stroške in koristi samooskrbe, in druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja.«

Vendar omenjena določba še ne velja, saj zakon dopušča, da v zdajšnjem sistemu t. i. net meteringa ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne in vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najpozneje do 31. decembra 2023.

Energetska tržnica SunContract lastnikom samooskrbnih elektrarn omogoča, da viške proizvedene električne energije prenesejo v novo koledarsko leto.
Na fotografiji je primer gospodinjske samooskrbe s sončno elektrarno v Stični. Hišo ogreva toplotna črpalka.

Pri drugih obveznih prispevkih ni sprememb

Zakon ne posega v druge obvezne prispevke. Tako še vedno velja, da lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn niso dolžni plačati prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov. Prav tako niso dolžni plačati prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti za električno energijo, prevzeto iz omrežja. Omrežnine in drugih dajatev jim ni treba plačati niti za oddano električno energijo niti za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovem objektu.

Spremembe pri pridobivanju soglasja za priključitev

Zakon pa prinaša novosti na področju pridobivanja soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne v distribucijsko omrežje. Po novem takšno soglasje ne bo več potrebno za napravo za samooskrbo, katere priključna moč ne presega 50 kW, vendar mora investitor v tem primeru pred priključitvijo o tem obvestiti distribucijskega operaterja. Ta lahko z odločbo tudi zavrne priključitev – če take odločbe ne izda in je ne vroči investitorju v enem mesecu od prejema popolnega obvestila, se šteje, da je investitor pridobil pravico do priključitve na distribucijsko omrežje in lahko zahteva sklenitev pogodbe o priključitvi.

Intervju s tehničnim direktorjem podjetja SONCE energija

»Sistem samooskrbe je dobro zastavljen«

Sistem samooskrbe, kakršnega imamo v Sloveniji, je glede na naraščajoče število samooskrbnih sončnih elektrarn očitno dobro zastavljen, seveda pa je vedno mogoče še kaj izboljšati. Ali so spremembe, ki jih na tem področju prinaša zakon o učinkoviti rabi energije, korak v pravo smer, in kaj pomenijo za obstoječe in nove lastnike samooskrbnih elektrarn, pojasnjuje Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija.

Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija

Kaj omenjene spremembe pomenijo za obstoječe lastnike sončnih elektrarn? Se bo za njih kaj spremenilo?

Spremembe, ki se nanašajo na drugačen način obračunavanja omrežnine, ne bodo vplivale na tiste, ki že imajo sončno elektrarno in so vključeni v zdajšnji sistem net meteringa.

Ti namreč že imajo vsa potrebna soglasja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) in so v sončno elektrarno investirali po pričakovanih pogojih, ki vključujejo letni obračun omrežnine na podlagi net meteringa in oprostitev plačevanja omrežnine za električno energijo.

Bo pa to vplivalo na vse tiste investitorje, ki bodo samooskrbno sončno elektrarno v omrežje priključili po 31. decembru 2023. Če se torej želite vključiti v sistem samooskrbe po zdaj veljavnih pogojih, morate to storiti do omenjenega datuma.

»Neprimernega časa za postavitev sončne elektrarne ni.«

Kdaj je sicer najbolj primeren čas za postavitev samooskrbne sončne elektrarne in zakaj?

Neprimernega časa za postavitev sončne elektrarne ni. Upoštevati pa je treba, da je to projekt, ki zahteva svoj čas, predvidoma dva do tri mesece. Predvsem je to odvisno od zasedenosti izdajatelja soglasja za priključitev naprave v omrežje, ki je v tem primeru lokalni distributer.

Ker je znižanje stroškov elektrike eden izmed ključnih razlogov, zakaj se nekdo odloči za naložbo v lastno sončno elektrarno, pri SONCE energija vsem, ki se za to odločijo, omogočimo do 40 odstotkov nižje cene elektrike še pred priklopom naprave v omrežje.

Viške lahko po novem prenesete kadar koli med letom

Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn lahko na tržnici SunContract prosto razpolagajo z viški proizvedene električne energije. Medtem ko so lahko v preteklem letu viške prenašali na druga odjemna mesta le do določenega datuma, jih lahko po novem prenesejo kadar koli med letom.
Viške lahko prenesejo v naslednje koledarsko leto in jih porabijo na lastnih odjemnih mestih, lahko pa jih prenesejo na drugo odjemno mesto (na vikend, staršem, otrokom, prijateljem) ali jih podarijo v dobrodelne namene. Pogoj pa je, da je tudi drugo odjemno mesto vključeno v tržnico SunContract in je njegov dobavitelj električne energije podjetje SONCE energija.

Kako ocenjujete slovenski sistem samooskrbe – kje vidite prednosti in kje pomanjkljivosti?

Vsekakor je sistem, kakršnega poznamo zdaj, dobro zastavljen. Pravzaprav se kaže kot zelo uspešen, saj se za samooskrbo odloča vedno več ljudi. So pa cene električne energije v Sloveniji nekje na srednji ravni v EU – tako sama cena elektrike kot cena omrežnine. V našem primeru so zato za odločitev oziroma zanimanje za naložbo v sončno elektrarno ključne spodbude, ki jih imamo trenutno na voljo, saj bi se v nasprotnem primeru naložba povrnila pozneje, posledično bi bilo zanimanje manjše.

Predvidevamo, da bo zakonodaja v prihodnje šla v smeri, da bodo tudi tisti, ki se bodo za sončno elektrarno odločili po letu 2023, za samooskrbo plačevali neko drugo, manjšo višino omrežnine oz. dinamične tarife, kjer bodo imeli prednost tisti odjemalci/proizvajalci, ki bodo sposobni prilagajati svojo proizvodnjo/porabo električne energije. Ta zakonodaja je sicer še v povojih, zato seveda ne moremo oceniti, ali bo to za končnega odjemalca boljše ali slabše.

V podjetju SONCE energija so uspešno zaključili že več kot 1000 fotovoltaičnih projektov različnih velikosti. Na fotografiji: primer samooskrbe na kmetijskem objektu (23-megavatna sončna elektrarna v Topolšici).

Spremembe ne bodo vplivale na tiste, ki že imajo sončno elektrarno in so vključeni v net metering.

V Sloveniji imamo nekaj primerov skupnostne samooskrbe in sončnih elektrarn na strehah večstanovanjskih stavb. Pričakovali bi, da bo teh primerov do zdaj več. Je kriva zakonodaja oziroma uredba, birokratske ovire?

Skupnostne samooskrbe so bile res težje izvedljive do sprejetja spremenjene uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljenih virov decembra lani, ki je precej spremenil in olajšal sam postopek vključevanja tovrstnih sistemov v omrežje.

Ključna sprememba na bolje je v tem, da ni treba poznati odjemalcev iz skupnostne samooskrbe še pred pridobitvijo soglasja od distributerja, kot je to veljalo pred spremembo.

Odjemalci se lahko namreč po novem v skupnostno samooskrbo vključijo tudi, ko je projekt že zaključen. V primeru proizvajanja viškov električne energije v skupnostni samooskrbi pa lahko investitor le-te proda na trgu.

Ali bi morali po vašem mnenju še kaj spremeniti?

Kljub omenjenim spremembam na bolje je postopek za ureditev skupnostne samooskrbe še vedno bolj zapleten kot v primeru individualne samooskrbe. Investitor med drugim potrebuje skoraj trikrat več dokumentacije, statično presojo, strokovno presojo požarne varnosti, presojo zaščite pred strelami in ustreznosti nizkonapetostnih električnih inštalacij, presojo zaščite pred hrupom ipd.

Veliko časa vzame tudi pridobivanje različnih soglasij – tudi soglasja vseh vključenih v skupnostno samooskrbo. Kljub daljšim administrativnim postopkom pa predvsem od zadnje spremembe zakonodaje sami opažamo povečan interes tudi po tovrstnih fotovoltaičnih projektih in verjamemo, da lahko v prihodnosti tudi na tem področju pričakujemo več projektov.

»Na področju skupnostne samooskrbe lahko pričakujemo več projektov.«

Kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o samooskrbni sončni elektrarni, a se ne morejo odločiti za končni korak – kaj vse morajo upoštevati pri izbiri ponudnika?

Sončna elektrarna zahteva določen finančni vložek, vendar zgolj cena pri končni izbiri ne bi smela imeti ključne vloge. Na ponudbo je treba gledati celovito, saj gre za kompleksnejši, dolgotrajnejši projekt, za naložbo v prihodnost. Ključno je, da ima bodoči investitor ob sebi ne le izvajalca, temveč partnerja, ki mu bo pomagal celovito urediti vse potrebno, da bo lahko začel sam proizvajati električno energijo.

Ponudba izvajalca naj poleg same montaže sončne elektrarne vključuje tudi pridobivanje in urejanje dokumentacije s sistemskim distributerjem, Eko skladom za subvencije/kredite. Za kakovostno montažo je nujen dobro pripravljen projektni načrt, torej kako bodo moduli postavljeni na streho, in ker gre za dela na višini, sta nujna tudi varnostni načrt in zavarovanje projekta, s čimer se investitorja v primeru nesreče razbremeni kakršne koli odgovornosti.

Pomembno je tudi, da uporabimo kakovostne materiale, predvsem kakovostne solarne module. Ti namreč bistveno vplivajo na učinkovitost sončne elektrarne. Pomembno je, da imajo moduli oznako BloombergNEF Tier 1, ki v svetu fotovoltaike daje pečat zanesljivega in kvalitetnega proizvajalca.

»Ključno je, da ima bodoči investitor ob sebi ne le izvajalca, temveč partnerja.«

SONCE energija je zanesljiv in zaupanja vreden partner pri postavitvi različnih vrst sončnih elektrarn. Kakšne rešitve ponujate lastnikom samooskrbnih sončnih elektrarn?

Za nami je že več kot 15 let dela v energetiki, uspešno smo zaključili že več kot 1000 fotovoltaičnih projektov različnih velikosti. Investitorjem pri tem zagotavljamo celovit pristop, od urejanja dokumentacije do končne postavitve in vzdrževanja. Uporabljamo samo najbolj kakovostne materiale. Moduli – vsi z omenjeno oznako BloombergNEF Tier 1 – prihajajo od preverjenih proizvajalcev, s katerimi sodelujemo že več kot 10 let. Vsaki stranki se posebej posvetimo in pripravimo projekt, ki je prilagojen njenim potrebam in željam in s katerim se ji bo naložba čim prej povrnila.

Ne glede na to, da velikost oziroma moč sončne elektrarne prilagodimo potrebam investitorja, lahko pride do nihanj v količini proizvedene električne energije v posameznem letu, kar je odvisno od vremena oziroma števila sončnih dni. V tem primeru imamo pri SONCE energija dodatno rešitev, to je energetska tržnica SunContract. Ta lastnikom samooskrbnih elektrarn omogoča, da v letih, ko njihova naprava proizvede več, kot so porabili, te viške prenesejo v novo koledarsko leto, kar je dobro, če imajo takrat večjo porabo. Lahko pa jih prenesejo tudi na drugo odjemno mesto (počitniško hišico, sorodnikom, prijateljem).

Vas zanima cena, izvedba, subvencija, garancija? Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.