HITRO DO UGODNE PONUDBE
Izpostavljamo
HITRO DO UGODNE PONUDBE Avtomatsko pridobi več različnih ponudb
Izpostavljamo
  • Ne zamudite naših novic
Nizek vodostaj pri hidroelektrarni in slovensko naselje s sončnimi elektrarnami na strehah
Sončne elektrarne

Ko sončne elektrarne rešujejo elektroenergetski sistem, vsi molčijo. Pozimi pa postanejo glavni problem.

by Jožica Ekart

Ko smo konec junija pisali, da sončne elektrarne med vročinskimi valovi pomagajo elektroenergetskemu sistemu, je bila to predvsem ocena dogajanja na začetku poletja. Dva meseca pozneje imamo precej več podatkov. In ti kažejo, da je bilo letošnje poletje za fotovoltaiko zelo dober praktični preizkus.

Vročina je povečala porabo elektrike zaradi hlajenja, suša je zmanjšala pretoke rek in proizvodnjo hidroelektrarn, visoke temperature vode pa so ponekod po Evropi omejevale tudi jedrske in termoelektrarne. Sončne elektrarne so medtem proizvajale veliko električne energije prav v sončnih dnevnih urah, ko je bila poraba zaradi klimatskih naprav visoka.

Poletje 2026 je zato pokazalo tudi drugo plat zgodbe o sončnih elektrarnah – tisto, o kateri pozimi skoraj ne govorimo.

 

Nizek vodostaj pri hidroelektrarni in slovensko naselje s sončnimi elektrarnami na strehah

Ob nizkih vodostajih in manjši proizvodnji hidroelektrarn lahko sončne elektrarne pomembno prispevajo k oskrbi z elektriko.

 

Ko je vročina povečala porabo, je sonce proizvajalo več

Podobno se je dogajalo po velikem delu Evrope. Analiza energetskega inštituta Ember je pokazala, da se je med poznim junijskim vročinskim valom dnevna poraba elektrike v Italiji povečala do 28 odstotkov, na Madžarskem do 23 odstotkov, v Franciji do 14 odstotkov in v Španiji do 13 odstotkov glede na dneve pred vročinskim valom.

Sončna energija je bila v teh razmerah med velikimi proizvodnimi viri izjema. Povprečna dnevna proizvodnja fotovoltaike je bila med vročinskimi valovi v Franciji in na Madžarskem za 17 odstotkov višja kot v drugih junijskih in julijskih dneh.

Razmere so postale dovolj resne, da so se 11. avgusta na izrednem sestanku sestali predstavniki Evropske komisije, držav članic in evropskih operaterjev prenosnih omrežij. Komisija je ugotovila, da je bila proizvodnja elektrike v nekaterih državah zmanjšana zaradi nizkih vodostajev in visokih temperatur vode. Obenem je posebej poudarila, da je bila velika proizvodnja sončne energije zelo pomembna in je v osrednjih urah dneva pomagala zmanjševati pritisk na cene elektrike.

 

Julija so slovenske sončne elektrarne proizvedle več kot hidroelektrarne

Še bolj zanimivi so podatki za Slovenijo. Po podatkih Statističnega urada RS so hidroelektrarne julija 2026 proizvedle 212 GWh električne energije, kar je bilo 35 odstotkov manj kot julija leto prej.

Sončne elektrarne so v istem mesecu proizvedle skoraj 240 GWh elektrike. SURS v nekaterih pregledih sončno in vetrno proizvodnjo prikazuje skupaj, vendar je vpliv vetra pri nas zanemarljiv: julija je sončna proizvodnja znašala 239,967 GWh, vetrna pa le 0,428 GWh.

To pomeni, da so sončne elektrarne julija same proizvedle več električne energije kot vse slovenske hidroelektrarne skupaj.

Pri tem je treba upoštevati še eno podrobnost. Statistika sončne proizvodnje ne zajema elektrike, ki jo gospodinjstva proizvedejo in v istem trenutku sama porabijo, ne da bi jo oddala v distribucijsko omrežje. Dejanska proizvodnja slovenskih sončnih elektrarn je bila zato še nekoliko večja.

Hkrati je bila poraba visoka. Gospodinjstva so julija porabila 234 GWh elektrike, šest odstotkov več kot leto prej, poslovni uporabniki pa 618 GWh oziroma dva odstotka več.

Fotovoltaika Slovenije seveda ni naredila energetsko samozadostne. Država je julija uvozila več elektrike, kot je je izvozila. Je pa sončna energija proizvajala veliko domače elektrike ravno v času, ko je hidroproizvodnja močno upadla.

 

Proizvodnja električne energije v Sloveniji od januarja do julija 2026 iz hidroelektrarn, sončnih in vetrnih elektrarn ter jedrske elektrarne

Vir: SURS, mesečne objave »Energetika« za januar–julij 2026; prikazana je proizvodnja na pragu.

Primerjava proizvodnje sončnih, hidro in jedrske elektrarne v Sloveniji julija 2026

Julija 2026 so sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle več električne energije kot hidroelektrarne – približno 240 GWh proti 212 GWh.  Vir: SURS, Električna energija (GWh), Slovenija, mesečno.
Opomba: postavka »sončne + vetrne elektrarne« vključuje 239,967 GWh sončne energije in le 0,428 GWh vetrne energije, zato je delež vetra zanemarljiv.

 

Avgusta je morala moč zmanjšati tudi NEK

Avgusta je letošnja zgodba dobila še eno nadaljevanje. Zaradi izjemnih hidroloških in meteoroloških razmer na Savi je Nuklearna elektrarna Krško 6. avgusta moč reaktorja zmanjšala na 80 odstotkov.

To ni argument proti jedrski energiji. NEK ostaja eden ključnih in najzanesljivejših virov slovenske elektrike. Dogodek pa lepo pokaže, da noben proizvodni vir ni povsem neodvisen od razmer v okolju.

Ko primanjkuje vode, imajo težave hidroelektrarne. Ob nizkih pretokih in visokih temperaturah rek so lahko omejene tudi jedrske in termoelektrarne. Ko ni sonca, ne proizvaja fotovoltaika.

Prav zato elektroenergetski sistem potrebuje različne vire, ki se med seboj dopolnjujejo.

Januarja problem, julija korist

Najbolj občutljiva ostaja razprava o starem sistemu neto meritev. Res je, da lastniki sončnih elektrarn pozimi prevzemajo elektriko iz omrežja, ko je ta lahko precej dražja kot poleti. Del te porabe je povezan tudi z ogrevanjem, saj številna gospodinjstva uporabljajo toplotno črpalko, ki največ elektrike potrebuje prav v najhladnejših mesecih. Ta sistem ima svoje pomanjkljivosti in ni model za prihodnost.

Toda tega sistema si niso izmislili lastniki elektrarn. Vzpostavila ga je država, ga več let spodbujala in z njim ljudi motivirala k naložbam v samooskrbo. Ko lastnik sončne elektrarne julija oddaja viške elektrike v omrežje, ta energija ne čaka do zime. V istem trenutku jo porabijo drugi odjemalci – gospodinjstva, podjetja, trgovine in bolnišnice.

Prav letošnje poletje je pokazalo, da je lahko takšna elektrika za sistem zelo pomembna. Poletne viške sončnih elektrarn pogosto predstavljamo kot poceni elektriko majhne vrednosti. Toda leto 2026 je pokazalo, da to ne drži vedno. Ob vročini, suši in zmanjšani proizvodnji hidroelektrarn so se veleprodajne ceno elektrike povzpele proti zimskim ravnem, v posameznih obdobjih pa jih tudi presegle.

Fotovoltaika je prav v sončnih dnevnih urah, ko je bila zaradi hlajenja poraba elektrike visoka, prispevala pomemben del domače proizvodnje. Ko hidroelektrarne zaradi suše proizvajajo tretjino manj, jedrske elektrarne zmanjšujejo moč, poraba zaradi hlajenja pa raste, ima dodatna domača proizvodnja zelo konkretno vrednost.

Mesec Povprečna slovenska veleprodajna cena za dan vnaprej
januar 2026 140,84 €/MWh
junij 2026 114,52 €/MWh
julij 2026 121,10 €/MWh
avgust 2026 151,37 €/MWh

Povprečne veleprodajne cene električne energije na slovenskem trgu za dan vnaprej v izbranih mesecih leta 2026. Poletne cene so se ob vročini in suši približale zimskim ravnem, avgustovsko povprečje pa jih je po trenutno razpoložljivih podatkih celo preseglo. Vir: euenergy.live

 

Težava se začne, ko sonce zaide

To seveda ne pomeni, da sončne elektrarne nimajo težav. Njihova največja omejitev se pokaže zvečer. Sončna proizvodnja hitro izgine, klimatske naprave pa lahko v vročih večerih delujejo še več ur.

Prav zato Evropska komisija ob letošnjem vročinskem valu ni poudarila samo pomena fotovoltaike, ampak tudi hranilnikov električne energije. Če lahko del poceni opoldanske elektrike shranimo in uporabimo v večerni konici, se vrednost sončne proizvodnje za sistem bistveno poveča.

Prihodnost zato ni samo v več sončnih elektrarnah. Potrebujemo hranilnike, črpalne hidroelektrarne, prilagajanje porabe in močnejše omrežje. Tudi električni avto lahko pomaga bolje izkoristiti presežke sončne energije, če ga polnimo v urah, ko je proizvodnja fotovoltaike največja.

 

Včeraj so sončne elektrarne prodajali, danes njihovim lastnikom očitajo, da so problem

Pri razpravi o starem net meteringu pa ostaja še eno neprijetno vprašanje.

Država je leta spodbujala prebivalce k naložbam v sončne elektrarne. Eko sklad jih je subvencioniral. Energetska podjetja so jih oglaševala, projektirala in prodajala. Letno netiranje je bilo eden glavnih razlogov, zaradi katerih so se številna gospodinjstva odločila za investicijo.

Lastniki elektrarn pravil niso pisali. Investirali so po pravilih, ki jih je določila država.

Če se je pokazalo, da letni net metering zaradi hitre rasti fotovoltaike in sprememb na trgu dolgoročno ni več primeren, je povsem legitimno, da je država za nove uporabnike uvedla drugačen sistem. Ni pa pošteno za nazaj ustvarjati vtisa, da so gospodinjstva, ki so sprejela ponudbo države, danes kriva za pomanjkljivosti sistema, ki ga niso sama zasnovala.

Sončna elektrarna na strehi hiše proizvaja električno energijo za klimatsko napravo med vročinskim valom

Sončna elektrarna na strehi lahko poleti neposredno pokriva povečano porabo zaradi hlajenja doma, presežke pa oddaja v omrežje, kjer jih v istem trenutku porabijo drugi uporabniki. Prav v najbolj sončnih in vročih urah je zato fotovoltaika pomemben vir elektrike za širši elektroenergetski sistem.

 

Poletje 2026 je pokazalo še drugo polovico zgodbe

Sončne elektrarne niso rešitev za vse težave elektroenergetskega sistema. Slovenija ne more živeti samo od sonca. Potrebujemo jedrsko energijo, hidroelektrarne, omrežje, čezmejne povezave, hranilnike in druge vire.

Prav tako letošnje poletje ne dokazuje, da je stari sistem letnega netiranja idealen.

Dokazuje pa nekaj drugega: sončne elektrarne niso samo vir težav. V določenih razmerah so zelo pomemben del rešitve.

Poletje 2026 je bilo za to skoraj šolski primer. Vročina je povečala porabo elektrike. Suša je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn. Razmere na Savi so začasno omejile proizvodnjo NEK. Sončne elektrarne pa so julija proizvedle več elektrike kot slovenske hidroelektrarne in pomagale pokrivati visoko dnevno porabo.

Zato bi se bilo ob naslednji zimski razpravi o »privilegiranih lastnikih sončnih elektrarn« dobro spomniti tudi julija in avgusta.

Vprašanje, kdo nosi stroške elektrike, ki jo lastnik sončne elektrarne pozimi prevzame iz omrežja, je legitimno.

Toda enako legitimno je vprašati: kdo je sredi letošnjega vročinskega vala proizvajal elektriko, ko so klimatske naprave delovale na polno, slovenske hidroelektrarne pa so proizvajale 35 odstotkov manj kot leto prej?

Če želimo pošteno razpravo o sončnih elektrarnah, moramo govoriti o obeh plateh zgodbe.

 

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Plesen na steni pred sanacijo in suh prostor z lokalnim prezračevanjem z rekuperacijo po sanaciji
Prezračevanje

Plesen na steni: kako jo odpraviti s pravilnim prezračevanjem

by Jožica Ekart

Plesen na steni je pogosto znak, da je v stanovanju ali hiši preveč vlage in premalo učinkovite izmenjave zraka. Črne lise v vogalu, za omaro ali ob oknu lahko očistimo in steno ponovno prebarvamo, vendar se bo plesen ob nespremenjenih razmerah pogosto pojavila znova.

Če je njen glavni vzrok previsoka vlažnost notranjega zraka, je treba odpraviti predvsem pogoje, v katerih nastaja. Pri tem ima pomembno vlogo pravilno prezračevanje. Prezračevalni sistem iz prostorov sproti odvaja odvečno vlago, CO2, vonjave in druge obremenitve ter zagotavlja dotok svežega zraka.

S tem ne zmanjšujemo samo možnosti za nastanek plesni, ampak izboljšamo tudi kakovost zraka in bivanja v zaprtih prostorih.

Plesen na steni pred sanacijo in suh prostor z lokalnim prezračevanjem z rekuperacijo po sanaciji

Ko je vzrok plesni previsoka vlaga zaradi nezadostnega prezračevanja, lahko lokalni prezračevalni sistem z rekuperacijo pomaga vzdrževati bolj suhe stene in prijetnejši zrak v prostoru.

 

Zakaj nastane plesen na steni?

Spore plesni so v okolju prisotne praktično ves čas, vendar za rast potrebujejo predvsem dovolj vlage. Zato se plesen na steni najpogosteje pojavi na hladnejših površinah: v zunanjih vogalih, ob oknih, na okenskih špaletah, za večjim pohištvom ali na mestih s toplotnimi mostovi.

Vlaga medtem v stanovanju nastaja ves dan – pri dihanju, kuhanju, prhanju, pranju in sušenju perila. Če je ne odvajamo dovolj hitro, relativna vlažnost zraka narašča.

Zelo značilen primer je spalnica. Dve osebi ponoči več ur oddajata vlago in CO2, okna pa so praviloma zaprta. Zjutraj je zato zrak lahko precej bolj vlažen in zatohel kot zvečer. Če je del zunanje stene hladnejši, se prav tam lahko najprej pojavijo pogoji za razvoj plesni.

NIJZ za bivalne prostore praviloma priporoča relativno vlažnost med približno 40 in 60 odstotki. Pri hladnih stenah pa je lahko lokalna vlažnost precej višja kot na sredini prostora.

 

Preveč vlage je pogosto posledica nezadostnega prezračevanja

Težava nastane, ko v stanovanju ustvarimo več vlage, kot je lahko iz prostorov odvedemo. Če je izmenjava zraka premajhna, začne relativna vlažnost naraščati, posledice pa se najprej pokažejo na hladnejših površinah.

Pravilno prezračevanje z vlago obremenjen notranji zrak odvaja in ga nadomešča s svežim zunanjim zrakom. Posebej pozimi je tak način zelo učinkovit, saj hladen zunanji zrak vsebuje razmeroma malo absolutne vlage.

Manj presežne vlage pomeni manj možnosti za kondenzacijo na hladnih površinah in s tem slabše pogoje za razvoj plesni.

 

Zakaj se plesen pogosto pojavi po menjavi oken in obnovi fasade?

To je zelo značilno pri starejših hišah in stanovanjih po energetski prenovi. Zamenjamo stara okna in vrata, obnovimo fasado ter zmanjšamo toplotne izgube. Objekt postane toplejši in energijsko učinkovitejši, predvsem zaradi novih tesnih oken in vrat pa se lahko bistveno zmanjša tudi nenadzorovana izmenjava zraka.

Stara okna so bila energetsko slaba, vendar je skozi netesnosti ves čas prihajala določena količina zunanjega zraka. Ta nenadzorovana izmenjava je odvajala tudi del vlage.

Po vgradnji sodobnih zrakotesnih oken je takšne izmenjave bistveno manj. Hišo smo dobro zatesnili, nismo pa nujno hkrati poskrbeli za ustrezno prezračevanje.

Če navade zračenja ostanejo enake kot pred prenovo, se lahko predvsem pozimi v prostorih začne zadrževati več vlage. Nova okna in fasada torej sama po sebi nista vzrok plesni, spremenita pa razmere v stavbi, zato je treba prilagoditi tudi način prezračevanja.

Kako prezračevalni sistem pomaga proti vlagi in plesni?

Z odpiranjem oken lahko prostore učinkovito prezračujemo, če to počnemo dovolj pogosto. Najbolj smiselno je kratko in intenzivno zračenje, predvsem po prhanju, kuhanju in zjutraj po spanju.

Težava je predvsem v doslednosti. Zrak se slabša tudi ponoči, ko nas ni doma ali ko zaradi mraza in hrupa oken ne želimo pogosto odpirati.

Prezračevalni sistem zato deluje drugače: izmenjava zraka poteka stalno in nadzorovano, presežna vlaga pa se odvaja sproti.

Okno prezračuje takrat, ko ga odpremo. Prezračevalni sistem za izmenjavo zraka skrbi ves čas.

Pri sistemu z rekuperacijo se poleg tega velik del toplote odvodnega zraka prek toplotnega izmenjevalnika prenese na svež zunanji zrak. Zato je mogoče stanovanje ali hišo prezračevati tudi pozimi, ne da bi bile toplotne izgube tako velike kot pri dolgotrajnem odpiranju oken.

Shematski prikaz prezračevanja stanovanja z lokalnimi prezračevalnimi napravami z rekuperacijo ter smerjo dovoda svežega in odvoda izrabljenega zraka

Svež zunanji zrak vstopa v stanovanje, izrabljen in bolj vlažen zrak pa se odvaja ven. Rekuperacija pri tem pomaga ohraniti del toplote v prostoru.

 

Prezračevanje izboljša tudi kakovost zraka in bivanja

Prezračevanje ni pomembno samo zaradi vlage v stanovanju. V zaprtih prostorih se kopičijo tudi CO2, vonjave in različne obremenitve, ki nastajajo pri kuhanju, čiščenju in vsakodnevnem bivanju.

Pri nadzorovanem prezračevanju se notranji zrak stalno obnavlja. Svež zrak prihaja v bivalne prostore, z vlago in drugimi obremenitvami nasičen zrak pa se odvaja. Glede na vrsto sistema in uporabljene filtre se lahko del zunanjih delcev in cvetnega prahu pred vstopom v prostor tudi filtrira.

Rezultat so manj zatohlega zraka, manj kondenzacije, manj zadrževanja vonjav in prijetnejše bivalne razmere. Zato prezračevanje ni samo tehnična rešitev proti plesni, ampak pomemben del kakovostnega bivanja v dobro zatesnjeni stavbi.

 

Centralno pri novogradnji, lokalno pogosto praktičnejše pri prenovi

Pri novogradnji je prezračevanje mogoče načrtovati že skupaj s hišo, zato je pogosta izbira lokalni prezračevalni sistemi z rekuperacijo. Prezračevalni kanali se razpeljejo med gradnjo, svež zrak pa se praviloma dovaja v spalnice in dnevne prostore, medtem ko se izrabljen zrak odvaja iz kopalnic, sanitarij in drugih bolj obremenjenih prostorov.

Pri starejšem objektu je naknadna izvedba centralnega sistema pogosto zahtevnejša. Potrebni so razvodi kanalov, preboji, včasih spuščeni stropi in drugi gradbeni posegi, zato je lahko takšna izvedba glede na objekt tudi predraga.

V takšnih primerih so zanimiva alternativa lokalni prezračevalni sistemi z rekuperacijo. Posamezne enote se praviloma vgradijo neposredno skozi zunanjo steno, zato je tak sistem mogoče naknadno vgraditi tudi v že dokončano in naseljeno hišo ali stanovanje.

Takšno rešitev ponuja na primer LUNOS, ki ima razvite decentralne prezračevalne sisteme za stanovanja in hiše. Ti so posebej primerni za starejše objekte, kjer so bila že zamenjana okna ali prenovljen ovoj stavbe, naknadna izvedba centralnega sistema pa bi zahtevala večje gradbene posege.

Pomembno pa je, da lokalnega prezračevanja ne razumemo zgolj kot namestitev ene naprave ob steno, kjer se pojavlja plesen. Tudi lokalno prezračevanje mora biti zasnovano kot sistem glede na velikost in razpored prostorov, število stanovalcev ter poti zraka skozi objekt.

Decentralno prezračevanje v steni – sistem za odvajanje vlage v stanovanju brez odpiranja oken

Lokalni prezračevalni sistem se vgradi neposredno skozi zunanjo steno in omogoča stalno izmenjavo zraka brez večjih posegov v objekt. S tem pomaga zmanjševati odvečno vlago ter tveganje za kondenzacijo in nastanek plesni. Vir slike: Lunos, d.o.o..

 

Rekuperator plesni ne odstrani s stene

Prezračevalni sistem že nastale plesni ne odstrani. Vidno plesen je treba očistiti oziroma prizadeto površino ustrezno sanirati.

Če je bil glavni vzrok težave previsoka notranja vlaga, pa lahko prezračevanje bistveno zmanjša možnost, da se plesen ponovno pojavi. Njegova naloga je preprečevati razmere, v katerih se na hladnih površinah zadržuje preveč vlage.

 

Kdaj samo prezračevanje ne bo dovolj?

Vsaka plesen ni posledica slabega prezračevanja. Če voda v zid prihaja zaradi poškodovane strehe ali fasade, puščanja napeljave, težav s hidroizolacijo ali kapilarne vlage, je treba najprej odpraviti ta vzrok.

Tudi izrazitega toplotnega mostu prezračevalni sistem ne more odstraniti. Z zmanjšanjem notranje vlage lahko tveganje za plesen zmanjšamo, zelo hladna površina pa zaradi tega ne bo postala toplejša.

V takšnih primerih je lahko prava rešitev kombinacija prezračevanja in ustrezne gradbene oziroma energetske sanacije.

 

Kako veste, da stanovanje ni dovolj prezračeno?

Na slabo izmenjavo zraka lahko opozarjajo že znaki, ki jih opazimo precej prej kot plesen:

  • kondenz na notranji strani oken,
  • zatohel zrak v spalnici zjutraj,
  • pogosto povišana relativna vlažnost,
  • počasno sušenje kopalnice po prhanju,
  • dolgotrajno zadrževanje vonjav,
  • vlaga za pohištvom ali v zunanjih vogalih.

Uporaben pripomoček je že preprost digitalni higrometer. Še več o dejanski izmenjavi zraka pove merilnik CO2.

 

Plesen na steni se dolgoročno odpravi z odpravo vzroka

Če se plesen po čiščenju vrača, samo nova barva ali sredstvo proti plesni težave ne bosta rešila. Najprej je treba ugotoviti, od kod prihaja vlaga.

Če je vzrok previsoka notranja vlažnost zaradi nezadostne izmenjave zraka, je pravilno zasnovano prezračevanje lahko učinkovita dolgoročna rešitev. Cilj ni samo odstraniti plesen na steni, ampak ustvariti razmere, v katerih se ne bo več vračala – in hkrati izboljšati zrak, ki ga doma dihamo vsak dan.

 

Vas zanima prezračevalni sistem za vaše stanovanje ali hišo?

Če se vam na stenah pojavlja plesen, na oknih kondenz ali je zrak v stanovanju pogosto vlažen in zatohel, je smiselno preveriti, ali je vzrok v nezadostnem prezračevanju.

Izpolnite spodnji kontaktni obrazec in oddajte povpraševanje za prezračevalni sistem. Na podlagi podatkov o vašem objektu boste lažje preverili, katera rešitev je primerna za vaše stanovanje ali hišo, kakšne so možnosti izvedbe in okvirna cena sistema.

Želite ponudbo?

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Grafični prikaz dvosmernega polnjenja električnega avtomobila med hišo, sončno elektrarno in omrežjem
Električni avto

Dvosmerno polnjenje: kdaj bo električni avto napajal naš dom?

by Jožica Ekart

Dvosmerno polnjenje spreminja vlogo električnega avtomobila. Baterija v vozilu namreč ni namenjena le shranjevanju elektrike za vožnjo, ampak lahko energijo po potrebi tudi vrača v hišo ali elektroenergetsko omrežje. Električni avto tako iz porabnika postaja velik premični hranilnik energije.

Pri sistemu V2H (Vehicle-to-Home) baterija avtomobila napaja hišo, pri V2G (Vehicle-to-Grid) pa se lahko del shranjene energije vrača tudi v električno omrežje. Tehnologija že deluje, vendar za njeno širšo uporabo ni dovolj samo ustrezen avtomobil. Potrebni so še združljiva dvosmerna polnilnica, sistem za upravljanje energije, ustrezna električna in merilna oprema ter pri V2G tudi pogoji za sodelovanje na trgu električne energije.

V Sloveniji zato dvosmerno polnjenje še ni običajna domača rešitev. Je pa precej bližje dejanski uporabi kot še pred nekaj leti.

Grafični prikaz dvosmernega polnjenja električnega avtomobila med hišo, sončno elektrarno in omrežjem

Ilustrativni prikaz dvosmernega polnjenja: električni avto lahko energijo sprejema iz sončne elektrarne ali omrežja, po potrebi pa jo vrača v hišo ali elektroenergetski sistem.

 

Kako deluje dvosmerno polnjenje?

Predstavljajte si zimski delovni dan. Ob petih popoldne se z električnim avtomobilom vrnete domov. V hiši delujejo toplotna črpalka, kuhalna plošča, razsvetljava in drugi večji porabniki, zato odjem elektrike iz omrežja hitro naraste.

Pri običajnem polnjenju je avtomobil v tem trenutku še dodaten porabnik. Pri pametnem polnjenju se lahko njegovo polnjenje prestavi na poznejši čas, pri dvosmernem polnjenju V2H pa lahko sistem naredi še korak dlje: del elektrike iz avtomobilske baterije začasno uporabi za napajanje hiše.

Ko je poraba manjša oziroma je elektrika cenejša, lahko avtomobil baterijo ponovno napolni. Če je v sistem vključena sončna elektrarna, se lahko baterija avtomobila polni tudi s presežki lastne proizvodnje.

Avto tako prevzame del nalog, ki jih sicer opravlja hišni hranilnik električne energije.

 

Kaj pomenijo V2H, V2G in V2L?

Pri dvosmernem polnjenju se pogosto uporabljajo podobne kratice, ki pa ne pomenijo povsem iste stvari.

  • V2H – Vehicle-to-Home: avtomobilska baterija zagotavlja energijo za potrebe gospodinjstva.
  • V2G – Vehicle-to-Grid: avtomobil lahko elektriko vrača v javno elektroenergetsko omrežje in potencialno sodeluje pri storitvah prožnosti.
  • V2B – Vehicle-to-Building: podoben princip kot V2H, le da baterija napaja večji objekt ali poslovno stavbo.
  • V2L – Vehicle-to-Load: iz avtomobila neposredno napajamo posamezne električne naprave. To ni enako napajanju celotne hiše ali oddajanju energije v omrežje.

Prav V2H in V2G sta z vidika gospodinjstev in prihodnjega energetskega sistema najzanimivejša, saj avtomobilsko baterijo vključujeta v upravljanje energije celotnega objekta oziroma omrežja.

 

Zakaj postaja električni avto zanimiv kot hranilnik energije?

Baterije sodobnih električnih avtomobilov imajo pogosto kapaciteto od približno 50 do 100 kWh. To je nekajkrat več od kapacitete številnih domačih baterijskih hranilnikov.

Velik del dneva avtomobili tudi mirujejo. Če je vozilo v tem času priključeno na dvosmerno polnilnico, lahko sistem razpoložljivo kapaciteto baterije uporablja za upravljanje energije, pri tem pa ohrani minimalno napolnjenost, ki jo lastnik potrebuje za naslednjo vožnjo.

To ne pomeni, da mora sistem vsak večer izprazniti baterijo. Smisel dvosmernega polnjenja je predvsem v manjših, nadzorovanih premikih energije v času, ko je to za uporabnika ali omrežje koristno.

Kaj lahko gospodinjstvo pridobi z dvosmernim polnjenjem?

  • Avtomobil lahko del večerne porabe hiše pokrije iz svoje baterije in zmanjša trenutni odjem iz omrežja.
  • Pametno upravljanje lahko zmanjšuje konice porabe ter pomaga pri optimizaciji dogovorjene moči in stroškov omrežnine.
  • Polnjenje električnega avtomobila se lahko prestavi v čas nižjih cen električne energije.
  • Pri hiši s sončno elektrarno lahko avtomobilska baterija shrani del presežne proizvodnje za poznejšo uporabo.
  • Pri V2G lahko večje število priključenih avtomobilov prek agregatorja zagotavlja storitve prožnosti elektroenergetskemu sistemu.
  • V ustrezno zasnovanem V2H sistemu lahko avtomobil zagotavlja tudi rezervno napajanje ob izpadu elektrike.

Pri zadnji možnosti je potrebna previdnost: vsak sistem V2H ne omogoča samodejnega napajanja hiše ob izpadu omrežja. Za varno otočno oziroma rezervno napajanje je potrebna ustrezna dodatna oprema, ki objekt ob izpadu loči od javnega omrežja.

Dvosmerno polnjenje in omrežnina

Za slovenskega uporabnika je posebej zanimiva možnost zmanjševanja konic odjema. Pri novem načinu obračunavanja omrežnine namreč ni pomembna samo količina porabljene energije, temveč tudi moč, ki jo gospodinjstvo v določenem trenutku potrebuje iz omrežja.

Če avtomobil ob večji obremenitvi hiše del potrebne energije zagotovi iz svoje baterije, je konica odjema lahko nižja. Podoben princip danes uporabljajo klasični baterijski hranilniki.

Dvosmerno polnjenje zato ni zanimivo samo zaradi morebitnega prodajanja elektrike nazaj v omrežje. Za številna gospodinjstva bi bila lahko pomembnejša optimizacija lastne porabe in moči.

 

Pametno polnjenje je prvi korak

Preden bo V2G množično dostopen, se že danes hitro širi pametno oziroma vodeno polnjenje. Sistem lahko avtomobil napolni takrat, ko je elektrika ugodnejša ali ko je obremenitev domačega priključka manjša.

Tudi v Sloveniji so za to že vzpostavljeni nekateri pogoji. GEN-I ima na primer dinamični cenik za gospodinjske odjemalce, pri katerem se cena elektrike spreminja glede na urni borzni indeks SIPX.

Takšna tarifa sama po sebi še ni V2G. Je pa eden od elementov sistema, v katerem lahko programska oprema polnjenje avtomobila prilagaja trenutni ceni elektrike.

Več o možnostih domačega polnjenja lahko preberete v članku Polnilnica za električni avto 2026: cena in subvencije.

 

Ali zakonodaja že omogoča V2G?

Pomemben korak prihaja iz Evropske unije. Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/656, ki dopolnjuje tehnične zahteve uredbe AFIR o infrastrukturi za alternativna goriva, določa uporabo novih komunikacijskih standardov za polnilno infrastrukturo.

Za javno dostopne AC in DC polnilne postaje, ki bodo na novo nameščene ali prenovljene od 1. januarja 2027, bo zaradi interoperabilnosti zahtevan standard EN ISO 15118-20:2022. Enaka zahteva velja tudi za nove oziroma prenovljene zasebne polnilne postaje načinov Mode 3 in Mode 4.

ISO 15118-20 določa napredno komunikacijo med vozilom in polnilno opremo ter med drugim podpira sporočila in postopke, potrebne za dvosmerni prenos energije.

Vendar je pomembna razlika: podpora standardu ISO 15118-20 še ne pomeni samodejno, da bo vsaka polnilnica omogočala V2G. Dvosmerno delovanje morajo podpirati vozilo, polnilna postaja in celoten energetski sistem.

 

V2G in V2H že delujeta v praksi

Dvosmerno polnjenje ni več samo laboratorijski koncept. Renault je pri modelu Renault 5 E-Tech Electric uvedel dvosmerni AC polnilnik, združljiv z V2G, storitev Mobilize Power pa se že uporablja na nekaterih evropskih trgih.

V nizozemskem Utrechtu je leta 2025 začela delovati večja flota souporabniških električnih avtomobilov Renault z V2G, kjer priključena vozila dejansko sodelujejo pri uravnoteženju lokalnega omrežja.

Tudi Volkswagen Group in Elli sta junija 2026 podrobneje predstavila celovit paket za dvosmerno polnjenje. Združuje primerno električno vozilo, dvosmerno polnilnico, aplikacijo, pametni števec in posebno pogodbo za električno energijo. Komercialni začetek za zasebne kupce v Nemčiji je napovedan za zadnje četrtletje 2026.

To kaže, da se V2G iz posameznih pilotnih projektov postopoma seli v dejanske energetske produkte.

 

Električni avtomobili so med izpadi že napajali domove

Posebej zanimiv je V2H. Reuters je marca 2026 poročal o primerih iz ZDA, kjer so električni avtomobili med izpadi elektrike že dejansko zagotavljali energijo gospodinjstvom. Po njihovih podatkih je bilo takrat v ZDA več kot 630.000 vozil opremljenih za določeno obliko dvosmernega polnjenja.

To je dober prikaz razlike med običajnim avtomobilom in električnim vozilom z veliko baterijo. Energija, ki jo sicer uporabljamo za vožnjo, lahko v izrednih razmerah postane tudi rezervni vir za hišo.

Dvosmerno polnjenje električnega avtomobila ob stanovanjski hiši

Volkswagen ID.7 Pro z dvosmerno polnilnicio. Baterija vozila napaja dom in prek V2G sodeluje pri pametnem upravljanju omrežja. Foto Volkswagen AG, Elli.

 

Koliko časa lahko električni avto napaja hišo?

Odgovor je odvisen predvsem od kapacitete baterije, količine energije, ki jo dovolimo porabiti, in trenutne porabe hiše.

Če je denimo za napajanje hiše na voljo 40 kWh energije, bi pri povprečni porabi 2 kW teoretično zadoščala za približno 20 ur, pri 5 kW pa za približno osem ur.

V praksi sistem vedno ohrani del baterije za vožnjo in upošteva omejitve proizvajalca vozila.

Kia pri ameriški rešitvi V2H za EV9 navaja možnost do približno treh dni rezervnega napajanja. Izračun temelji na bateriji s 99,8 kWh, začetni 100-odstotni napolnjenosti in približno 25 kWh dnevne porabe gospodinjstva, pri čemer sistem baterije ne prazni pod 20 odstotkov. Zato tega podatka ne smemo razumeti kot univerzalnega časa napajanja vsake hiše.

 

Koliko lahko z V2G privarčujemo?

Enotnega odgovora ni. Rezultat je odvisen od cene elektrike, avtomobila, velikosti baterije, časa priključenosti na polnilnico ter od tega, ali lahko uporabnik sodeluje na trgu električne energije.

Zanimiva je skupna analiza RWTH Aachen University in družbe The Mobility House Energy. Pri simuliranem V2G delovanju je ocenila ekonomsko korist na več kot 600 evrov letno, oziroma od 6.000 do 10.000 evrov v desetih letih.

Vendar tega zneska ne moremo neposredno prenesti na slovensko gospodinjstvo. Gre za modeliranje pri določenih pogojih energetskega trga in načinu uporabe baterije. Prihodnji slovenski prihranki bodo odvisni predvsem od tarif, pravil za aktivne odjemalce, ponudb agregatorjev in cen dvosmerne opreme.

 

Ali dvosmerno polnjenje hitreje obrablja baterijo?

Vsako dodatno polnjenje in praznjenje vpliva na baterijo, vendar je pomembno, kako se z njo upravlja.

Raziskava RWTH Aachen in The Mobility House je pokazala, da je bila pri preučevanih scenarijih dodatna degradacija zaradi V2G po desetih letih ocenjena na približno 1,7 do 5,8 odstotne točke. Pri 52-kWh referenčni bateriji je to pomenilo približno 0,9 do 3,1 kWh dodatne izgube kapacitete.

Ključno je, da pri V2G običajno ne gre za nenehne cikle od nič do sto odstotkov. Sistem večinoma izvaja manjša polnjenja in praznjenja v srednjem območju napolnjenosti baterije. Raziskovalci zato poudarjajo pomen pametnega upravljanja in izogibanja dolgotrajnemu zadrževanju baterije pri skrajnih stanjih napolnjenosti.

 

Kakšno dvosmerno polnilnico bomo potrebovali?

Pri nakupu prihodnje polnilnice ne bo dovolj preveriti le njene polnilne moči. Za uporabo V2H ali V2G bo treba preveriti najmanj:

  • ali polnilnica izrecno podpira dvosmerni prenos energije,
  • ali je združljiva z izbranim modelom avtomobila,
  • ali podpira potrebne komunikacijske standarde, med katerimi ima pomembno vlogo ISO 15118-20,
  • ali je mogoče sistem povezati s hišnim sistemom za upravljanje energije (HEMS),
  • ali so za V2H zagotovljene potrebne zaščite in oprema za rezervno napajanje,
  • ter pri V2G, ali so izpolnjeni pogoji za priključitev in oddajo energije v omrežje.

Dvosmerna polnilnica bo zato bolj podobna delu energetskega sistema hiše kot današnji preprosti napravi za polnjenje avtomobila.

 

Kje je pri dvosmernem polnjenju Slovenija?

Agencija za energijo in ELES sta področje V2G že podrobno analizirala. V analizi slovenskega trga ugotavljata potencial dvosmernega polnjenja za zmanjševanje stroškov, povečanje prožnosti omrežja in boljšo vključitev obnovljivih virov energije, hkrati pa opozarjata na omejeno razširjenost tehnologije ter potrebo po ustrezni infrastrukturi, pravilih in poslovnih modelih.

Med največjimi ovirami so slovenski deležniki izpostavili predvsem pomanjkanje vozil in polnilnic z možnostjo V2G, ceno opreme, sistemsko ureditev ter še nejasne ekonomske koristi za končnega uporabnika.

Zato avgusta 2026 še ne moremo govoriti o V2G kot o običajni komercialni storitvi za slovenska gospodinjstva. Tehnični temelji pa se postavljajo, evropski trg dobiva prve komercialne rešitve, avtomobilov z dvosmernim polnjenjem je vse več, od leta 2027 pa se pomembno spreminjajo tudi zahteve za novo polnilno infrastrukturo.

 

Kdaj bo torej električni avto napajal slovenski dom?

Tehnično lahko električni avtomobil hišo napaja že danes, če vozilo, polnilnica in električna instalacija podpirajo V2H. Precej več korakov je potrebnih pri V2G, kjer avtomobil postane tudi del javnega elektroenergetskega sistema.

Za večino slovenskih gospodinjstev bo zato prvi korak pametno polnjenje: prilagajanje časa in moči polnjenja ceni elektrike, porabi hiše, sončni elektrarni in razmeram v omrežju. Naslednji korak bo V2H, s katerim bo avtomobilska baterija prevzela del vloge hišnega hranilnika.

V2G bo dodal še tretjo možnost – da bo parkiran avtomobil svojo baterijo ponudil tudi elektroenergetskemu sistemu. Takrat električni avto ne bo več samo prevozno sredstvo, ampak bo postal eden večjih hranilnikov energije, ki jih gospodinjstvo že ima na voljo.

0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
JUBIZOL nagradna igra za zaključni fasadni omet
Barve in fasade

Dobra fasada se začne pri kakovostnem zaključnem sloju

by Miša Hrovat

Zaključni omet je tisti del fasade, ki je vsak dan neposredno izpostavljen soncu, dežju, temperaturnim spremembam, onesnaženemu zraku in drugim vplivom iz okolja. Njegova naloga zato ni samo oblikovanje končnega videza hiše, ampak tudi zaščita fasadnega sistema. V JUB-u poudarjajo, da je prav kakovost zaključnega sloja eden pomembnih dejavnikov za obstojnost in urejen videz fasade skozi leta. Ob tem so pripravili tudi nagradno igro, v kateri lahko do 15. oktobra 2026 osvojite zaključni sloj JUBIZOL Carbonstrong finish.

Fasado običajno najprej opazimo zaradi njene barve in videza, vendar je njena pomembnejša naloga zaščita stavbe. Pri fasadnih sistemih JUBIZOL so posamezne komponente zasnovane tako, da skupaj zagotavljajo toplotno zaščito ter odpornost fasade na različne zunanje obremenitve.

Najbolj izpostavljen del celotnega sistema je prav zaključni dekorativni omet.

»Dekorativni omet mora vsak dan kljubovati padavinski vodi, UV-sevanju, temperaturnim spremembam in onesnaženosti zraka,« poudarjajo v družbi JUB. Kakovosten zaključni sloj zato pomembno vpliva na vodoodbojnost fasade, njeno življenjsko dobo in ohranjanje videza.

JUBIZOL nagradna igra za zaključni fasadni omet

Zaključni omet mora fasado predvsem dobro zaščititi

Pri izbiri ometa je ena pomembnejših lastnosti njegova odpornost proti navzemanju vode. V JUB-u navajajo, da so njihovi dekorativni ometi JUBIZOL po mednarodnem standardu SIST EN 15824 glede vodoodbojnosti uvrščeni v najboljši razred. S tem zmanjšujejo navzemanje vode in pripomorejo k učinkoviti zaščiti zunanjega dela fasadnega sistema.

Pomemben izziv fasadnih površin predstavljajo tudi alge in plesni, predvsem na bolj vlažnih in manj osončenih delih objekta. JUB svoje fasadne izdelke zato izdeluje z aktivno snovjo z dolgotrajnim sproščanjem, katere namen je preprečevanje oziroma omejevanje njihovega nastanka na površini fasade.

S tem želijo doseči, da fasada poleg svoje zaščitne funkcije čim dlje ohranja tudi čist in urejen videz.

 

Veliko možnosti tudi pri izbiri barve fasade

Ko so tehnične zahteve fasade določene, pride na vrsto njen videz. Barva fasade lahko precej spremeni značaj hiše, zato JUB s sistemom niansiranja JUMIX omogoča širok izbor različnih odtenkov.

Izbrano barvo je tako mogoče prilagoditi arhitekturi hiše, njeni okolici in željam lastnika. Po navedbah proizvajalca posebni koloranti, ki jih uporabljajo pri pripravi ometov, pripomorejo tudi k dolgotrajnejši obstojnosti barvnih odtenkov in zmanjšujejo možnost neenakomernega bledenja površine.

JUB kakovost in trajnost svojih fasadnih rešitev preverja tudi s testiranji na pooblaščenih inštitutih doma in v tujini. Cilj je fasadni sistem, ki združuje zaščito objekta, odpornost na vremenske vplive in želeni končni videz stavbe.

 

Do 15. oktobra lahko sodelujete v nagradni igri

Ob predstavitvi svojih zaključnih ometov je JUB pripravil nagradno igro »Vsak dom si zasluži najboljše – JUBIZOL omet«, ki poteka do 15. oktobra 2026.

Glavna nagrada je zaključni sloj JUBIZOL Carbonstrong finish, še trije izžrebanci pa bodo prejeli barvno študijo za fasado.

Za sodelovanje je treba na spletni strani JUB naložiti fotografijo svoje hiše in zapisati, zakaj bi si prav vaš dom zaslužil nov zaključni fasadni sloj.

Več informacij o nagradni igri, pogojih sodelovanja in fasadnih rešitvah JUBIZOL je na voljo na spletni strani JUB.

Jub

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Elon Musk, podjetnik in vodja podjetij Tesla in SpaceX
Energetske rešitve

Elon Musk: 20 let tehnoloških prebojev

by Jožica Ekart

Ko smo leta 2006 začeli pisati zgodbo Varčujem z energijo, je Elon Musk istega leta objavil prvi Teslin Master Plan. V njem je začrtal presenetljivo preprosto pot: začeti z dragim športnim električnim avtomobilom, z njim financirati razvoj dostopnejših modelov in promet postopoma povezati z energijo, ki ni odvisna od fosilnih goriv.

Dvajset let pozneje je svet tehnike precej drugačen. Električni avtomobili so postali množičen izdelek, veliki baterijski hranilniki prevzemajo pomembno vlogo v elektroenergetskih sistemih, raketne stopnje se vračajo na Zemljo in ponovno letijo, satelitski internet pa doseže kraje, kjer optičnega omrežja ni.

Pri vseh teh spremembah ima Elon Musk pomembno, vendar pogosto napačno razumljeno vlogo. Ni izumil električnega avtomobila, baterije, rakete ali satelitskega interneta. Njegova posebnost je bila drugje: večkrat je dovolj zgodaj stavil na tehnologijo, ki še ni bila pripravljena za množično uporabo, nato pa okoli nje zgradil podjetje, proizvodnjo in poslovni model, ki sta omogočila širitev v veliko večjem merilu.

Elon Musk, podjetnik in vodja podjetij Tesla in SpaceX

Elon Musk, ustanovitelj oziroma soustanovitelj podjetij SpaceX, Tesla, xAI in drugih tehnoloških projektov, ki so v zadnjih dveh desetletjih pomembno zaznamovali razvoj električne mobilnosti, baterijskih hranilnikov, vesoljskih tehnologij in umetne inteligence. Vir slike: NamuWiki – Elon Musk

 

Kako se je začela pot Elona Muska?

Muskova tehnološka zgodba se ni začela s Teslo. Leta 1995 je z bratom Kimbalom ustanovil podjetje Zip2, ki je razvijalo spletne poslovne imenike in zemljevide. Po prodaji podjetja je sodeloval pri nastanku spletne finančne storitve X.com, iz katere se je po združitvi razvijal PayPal. Ko je eBay leta 2002 PayPal kupil, je Musk del kapitala usmeril v precej bolj tvegane projekte.

Istega leta je ustanovil SpaceX. Tesli, ki je bila ustanovljena leto prej, se je leta 2004 pridružil kot glavni vlagatelj in predsednik uprave, leta 2008 pa je postal njen izvršni direktor. Tesla ga danes uradno navaja med soustanovitelji podjetja.

Prelomnica za zgodbo, ki jo spremljamo zadnjih dvajset let, pa je prišla 2. avgusta 2006. Musk je v prvem Teslinem Master Planu zapisal strategijo, ki se je takrat zdela precej drznejša kot danes: najprej izdelati športni električni avtomobil, nato denar uporabiti za razvoj cenejšega vozila in sčasoma ponuditi električne avtomobile širokemu krogu kupcev.

 

Elon Musk in Tesla: ko je električni avtomobil postal množičen izdelek

Prvi Tesla Roadster je na ceste prišel leta 2008. Sledili so Model S, Model X, Model 3 in Model Y. Pomembnejše od posameznega modela pa je bilo vprašanje, ali je mogoče električni avtomobil iz tehnološke posebnosti spremeniti v velikoserijski industrijski izdelek.

Danes je odgovor precej jasen. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo leta 2025 po svetu prodanih več kot 20 milijonov električnih avtomobilov. Električen je bil že približno vsak četrti novi avtomobil, v Evropi pa so električna vozila dosegla 28-odstotni delež prodaje.

Tesla Roadster, Model S in Model Y prikazujejo razvoj Teslinih električnih avtomobilov

Od Roadsterja prve generacije iz leta 2008, s katerim je Tesla začela uresničevati strategijo iz Muskovega prvega Master Plana, prek prestižnega Modela S do množično prodajanega Modela Y. Zgoraj desno je še eden najbolj prepoznavnih trenutkov povezovanja Tesle in SpaceXa: Musk je leta 2018 na prvem poletu rakete Falcon Heavy v vesolje kot testni tovor poslal svoj rdeči Tesla Roadster z lutko Starman za volanom.

 

IEA ocenjuje tudi, da je celoten svetovni vozni park električnih vozil leta 2025 izpodrinil približno 1,7 milijona sodov porabe nafte na dan. Elektrifikacija prometa zato ni več le avtomobilska zgodba, ampak vse bolj tudi energetska.

Tesla je leta 2025 proizvedla približno 1,65 milijona vozil. To še ne pomeni, da je Tesla sama povzročila svetovni prehod na električne avtomobile – danes je konkurenca, predvsem kitajska, izjemno močna. Je pa Tesla pokazala, da je mogoče električni avtomobil prodajati kot tehnološko napreden in zaželen množični izdelek, ne zgolj kot okoljsko alternativo klasičnemu avtomobilu.

Musk je pri tem pokazal še nekaj, kar ga spremlja skozi skoraj vse njegove projekte: tehnični dosežek zna zelo učinkovito spremeniti v zgodbo, ki jo razume množično občinstvo.

 

Powerwall: baterija se preseli v hišo

Tesla se ni ustavila pri avtomobilih. Leta 2015 je predstavila Powerwall, domači baterijski hranilnik električne energije. Deset let pozneje je podjetje objavilo, da je bilo po svetu nameščenih že več kot milijon sistemov Powerwall.

Ideja je za gospodinjstvo preprosta. Baterija lahko shrani presežke iz sončne elektrarne, elektriko oddaja takrat, ko jo hiša potrebuje, pri ustrezni izvedbi pa lahko ob izpadu omrežja zagotavlja tudi rezervno napajanje. Tesla je baterijo, razsmernik, nadzor in programsko opremo povezala v enoten sistem.

To je smer, ki jo danes uporablja celotna industrija: hiša ni več samo porabnik električne energije, ampak lahko elektriko proizvaja, shranjuje in vse bolj tudi prilagaja porabo razmeram v omrežju.

Tesla Powerwall 1 iz leta 2015 in Powerwall 3 iz leta 2023

Od prvega Powerwalla iz leta 2015 do Powerwalla 3: več zmogljivosti, integriran razsmernik in naprednejše upravljanje energije.

 

Tesla Megapack: baterijski hranilniki postajajo del elektroenergetskega sistema

Še večja sprememba se dogaja pri velikih hranilnikih. Tesla Megapack v enoten industrijski sistem združuje baterijske module, močnostno elektroniko, hlajenje, varnostne sisteme in programsko upravljanje.

Tesla trenutno navaja več kot 58 GWh Megapackov v obratovanju v več kot 65 državah. Celotna Tesla je samo leta 2025 postavila rekordnih 46,7 GWh novih sistemov za shranjevanje energije.

Kako velike postajajo številke, je pokazal tudi dogovor iz junija 2026. NatPower in Tesla sta sklenila dogovor za prvo fazo projektov z okoli 25 GWh baterijskih hranilnikov v Italiji in Veliki Britaniji. Prvih pet projektov je del širšega programa, ki bi lahko presegel 100 GWh.

Pri tem ne gre samo za skladiščenje elektrike. Programska oprema lahko odloča, kdaj se baterije polnijo in kdaj oddajajo energijo, zato lahko hranilniki sodelujejo pri uravnoteženju omrežja in odzivanju na razmere na trgu z električno energijo.

Zakaj je to pomemben preboj?

Pri velikem baterijskem hranilniku niso pomembne samo kilovatne ure. Enako pomembni so hlajenje, požarna varnost, življenjska doba baterij, pretvorba električne energije in sposobnost, da se sistem v nekaj trenutkih odzove na potrebe omrežja. Prav povezovanje strojne opreme in programske opreme je eden pomembnejših delov razvoja sodobnih hranilnikov.

Veliki baterijski hranilnik električne energije ob elektroenergetski postaji

Veliki baterijski hranilnik Pillswood v vzhodnem Yorkshiru v Veliki Britaniji uporablja 78 sistemov Tesla Megapack in ima zmogljivost 98 MW oziroma 196 MWh. Projekt pomaga uravnavati elektroenergetsko omrežje in omogoča učinkovitejšo uporabo elektrike iz obnovljivih virov. Foto: energy-storage.news

 

SpaceX in Falcon 9: raketa, ki se vrne in poleti znova

Če je Tesla spremenila predstavo o električnih avtomobilih, je SpaceX podobno spremembo povzročil pri raketah.

Rakete za večkratno uporabo niso bile Muskova zamisel in poskusi ponovne uporabe vesoljskih plovil so obstajali že desetletja. SpaceX pa je ponovno uporabo prve stopnje rakete Falcon 9 spremenil v vsakodnevno operativno prakso.

Decembra 2015 je Falcon 9 prvič uspešno pristal po orbitalni misiji. Marca 2017 je SpaceX že uporabljeno prvo stopnjo prvič ponovno poslal v vesolje in jo še drugič varno vrnil na Zemljo.

Pomemben del razvoja je bilo zaviranje rakete z motorji med vračanjem skozi atmosfero. NASA navaja, da je SpaceX septembra 2013 izvedel prvi manever nadzvočne retropropulzije pri vračanju prve stopnje Falcona 9. NASA in SpaceX sta nato več let sodelovala pri analizi podatkov, saj ima podobna tehnologija potencial tudi za pristajanje težkih plovil na Marsu.

Dva raketna boosterja Falcon Heavy med hkratnim pristankom

Pristanek stranskih raketnih stopenj Falcon Heavy februarja 2018 je postal eden najbolj prepoznavnih prikazov SpaceXove tehnologije ponovne uporabe raket. Vir fotografije: SpaceX / Wikimedia Commons, CC0

 

Kako daleč je prišla ponovna uporaba, lepo pokaže ena sama raketa. Junija 2026 je prva stopnja z oznako B1067 opravila že 35. polet in se ponovno varno vrnila na morsko ploščad. Ars Technica je ob tem zapisala, da je posamezna raketna stopnja v petih letih opravila več poletov, kot jih je marsikateri raketni program opravil z več različnimi raketami.

Zakaj je to pomemben preboj?

Če prve stopnje rakete po vsakem poletu ni treba izdelati na novo, jo je mogoče uporabiti večkrat in izstrelitve izvajati pogosteje. Prihranki niso odvisni samo od ponovne uporabe, temveč tudi od stroškov pregledov, vzdrževanja in priprave na nov polet. Falcon 9 je pokazal, da je takšen način uporabe rakete mogoče izvajati v velikem obsegu.

 

Starlink: kako je satelitski internet postal dostopen množicam

Prav Falcon 9 je SpaceXu omogočil naslednji veliki projekt. Satelitski internet je obstajal že dolgo pred Starlinkom, vendar so bile povezave praviloma drage, počasnejše in odvisne od satelitov v precej višjih orbitah.

SpaceX je izbral drugačen pristop: veliko število manjših satelitov v nizki zemeljski orbiti, množično proizvodnjo satelitov in zelo pogoste izstrelitve z lastnimi raketami.

Do poletja 2026 je omrežje Starlink obsegalo približno 10.000 satelitov. Ameriški regulator FCC je januarja 2026 SpaceXu odobril dodatnih 7.500 satelitov druge generacije, s čimer je dovoljeno število teh satelitov naraslo na 15.000. Med pomembnimi smermi razvoja je tudi Direct-to-Cell, pri katerem se običajni mobilni telefoni povezujejo neposredno s sateliti.

Starlink torej ne pomeni »brezplačnega interneta iz vesolja«. Njegova prava prednost je drugje: širokopasovna povezava lahko doseže območja, kjer je gradnja optike, kabelskega omrežja ali druge zemeljske infrastrukture prezahtevna ali predraga.

Storitev je na voljo tudi v Sloveniji. Po ceniku Starlinka se avgusta 2026 osnovni gospodinjski paket začne pri 35 evrih mesečno. Za uporabnika, ki ima na voljo kakovostno optično povezavo, Starlink običajno nima velike prednosti. Povsem drugače je na odmaknjeni lokaciji z zelo slabim fiksnim ali mobilnim dostopom.

Zakaj je to pomemben preboj?

Starlinkovi sateliti krožijo precej bližje Zemlji kot klasični geostacionarni komunikacijski sateliti, zato je mogoče doseči krajše zakasnitve. Toda za neprekinjeno pokritost jih je potrebnih na tisoče. Prav zato sta Starlink in večkrat uporabni Falcon 9 tesno povezana: brez poceni in zelo pogostih izstrelitev bi bilo takšno omrežje bistveno težje zgraditi.

Sateliti Starlink povezujejo oddaljene uporabnike s satelitskim internetom

Prikaz delovanja omrežja Starlink: sateliti v nizki Zemljini orbiti med seboj in z uporabniškimi terminali na tleh vzpostavljajo podatkovne povezave, s čimer omogočajo dostop do interneta tudi na odmaknjenih območjih in na morju.

 

Starship: še večja stava na večkratno uporabo

Falcon 9 ponovno uporablja prvo stopnjo, Starship pa je zasnovan precej bolj ambiciozno: SpaceX želi ponovno uporabljati tako prvo stopnjo Super Heavy kot tudi zgornjo stopnjo Starship.

Eden najbolj spektakularnih trenutkov razvoja se je zgodil 13. oktobra 2024. Super Heavy se je po izstrelitvi vrnil do stolpa, kjer sta ga med lebdenjem ujeli veliki mehanski roki oziroma tako imenovane »chopsticks«. Ideja je nenavadna, vendar ima praktičen razlog: če raketa za pristanek ne potrebuje težkih pristajalnih nog, je lahko del konstrukcije lažji.

Razvoj pa še zdaleč ni končan. Julija 2026 je SpaceX opravil 13. preizkusni polet Starshipa. Zgornja stopnja je preživela vrnitev skozi atmosfero in izvedla nadzorovan pristanek v Indijskem oceanu, med poletom pa je SpaceX prvič preizkusil tudi izpust nove generacije satelitov Starlink V3. Prva stopnja Super Heavy pri povratku ni opravila vseh načrtovanih manevrov in je v morje udarila močneje od načrtovanega.

To dobro pokaže razliko med Falconom 9 in Starshipom. Pri prvem je ponovna uporaba že rutina, pri drugem pa je še vedno razvojni cilj.

 

Robotaksi in Optimus: Tesla želi postati tudi podjetje robotike

Muskova naslednja velika stava ni več samo električni avtomobil, ampak avtomobil, ki vozi sam. Tesla je junija 2026 v širšem območju Austina začela izvajati vožnje robotaksijev brez človeškega nadzornika v vozilu. Avgusta je sledila priprava na prve vožnje namenskega vozila Cybercab, ki nima klasičnega volana in pedal.

To je pomemben premik, vendar je pri avtonomni vožnji še prezgodaj govoriti o dokončnem preboju. Tehnologija mora dokazati varnost v različnih vremenskih, prometnih in cestnih razmerah, nato pa prestati še regulativne zahteve posameznih držav.

Podobno velja za humanoidnega robota Optimus. Tesla želi razviti robota, ki bi lahko opravljal ponavljajoča se fizična dela v tovarnah in pozneje tudi druge vsakodnevne naloge. Musk je večkrat napovedoval zelo hitro rast proizvodnje, vendar se je uvajanje Optimusa izkazalo za zahtevnejše od prvotnih napovedi.

Prav pri robotaksijih in Optimusu bo zato pomembno ločiti med dvema stvarma, ki se pri Musku pogosto prepletata: tehnologijo, ki že deluje, in obljubo, kako hitro bo mogoče to tehnologijo razširiti v množično uporabo.

Starship, Teslin robotaksi in humanoidni robot Optimus

Prikaz treh tehnologij, na katere Elon Musk močno stavi v prihodnjih letih: večkrat uporabna raketa Starship, avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus. Skupni cilj vseh treh projektov je prehod iz razvojne faze v zanesljivo in množično uporabo.

 

Neuralink, The Boring Company in xAI: drugi Muskovi tehnološki projekti

Muskova podjetja segajo še precej dlje od avtomobilov, energije in vesolja. Vseh ni mogoče postaviti ob bok Tesli ali Falconu 9, saj so nekateri projekti še v zgodnjih razvojnih fazah.

Neuralink – neposredna povezava možganov z računalnikom

Neuralink razvija možgansko-računalniški vmesnik, pri katerem elektrode zaznavajo možganske signale in jih pretvarjajo v ukaze za računalnik. Prvi človeški preizkusi so se začeli leta 2024. Januarja 2026 je podjetje sporočilo, da je bilo v njegove klinične preizkuse po svetu vključenih že 21 ljudi.

Prvi namen tehnologije ni »branje misli«, temveč omogočiti ljudem s hudo paralizo upravljanje računalnika in drugih naprav z možganskimi signali. Ali bo tehnologija nekoč uporabna bistveno širše, ostaja odprto vprašanje.

The Boring Company – promet se preseli pod zemljo

The Boring Company poskuša zmanjšati stroške gradnje prometnih predorov. Najbolj viden projekt je Vegas Loop v Las Vegasu, kjer Teslina vozila prevažajo potnike skozi mrežo manjših podzemnih predorov.

Projekt deluje, vendar za zdaj še ni dokazal prvotne vizije zelo zmogljivega novega sistema množičnega prometa. V primerjavi s Teslo, Starlinkom ali ponovno uporabo Falcona 9 je zato njegov tehnološki in gospodarski vpliv precej manjši.

xAI in Grok – Muskova stava na umetno inteligenco

Leta 2023 je Musk ustanovil xAI, ki razvija modele umetne inteligence Grok in obsežno računalniško infrastrukturo za njihovo učenje. Do leta 2026 se je Grok razvil v družino modelov in orodij za delo z besedilom, programiranjem, slikami, videom in avtomatiziranimi nalogami.

Tudi pri umetni inteligenci Musk uporablja podoben recept kot pri svojih prejšnjih podjetjih: veliko kapitala, zelo hitro širjenje infrastrukture in kratki razvojni cikli. Ali bo xAI na tem področju dosegel podoben vpliv kot SpaceX pri raketah ali Tesla pri električnih avtomobilih, pa je še odprto.

 

Elon Musk: kronologija najpomembnejših tehnoloških mejnikov

Leto Muskovi pomembnejši projekti in dosežki
1995 Elon in Kimbal Musk ustanovita Zip2, eno njegovih prvih internetnih podjetij.
1999–2002 X.com se po združitvi razvije v PayPal; eBay PayPal leta 2002 kupi za približno 1,5 milijarde dolarjev v delnicah.
2002 Musk ustanovi SpaceX z namenom znižati stroške dostopa do vesolja.
2004 Pridruži se Tesli kot glavni vlagatelj in predsednik uprave.
2006 Objavi prvi Tesla Master Plan: od športnega električnega avtomobila proti dostopnejšim množičnim modelom in sončni energiji.
2008 Tesla začne dobavljati Roadster; Falcon 1 postane prva zasebno razvita raketa na tekoče gorivo, ki doseže Zemljino orbito.
2012 Na trg pride Tesla Model S; SpaceX Dragon kot prvo zasebno vesoljsko plovilo doseže Mednarodno vesoljsko postajo.
2015 Tesla predstavi Powerwall; Falcon 9 prvič po orbitalni misiji uspešno pristane na Zemlji.
2017 SpaceX prvič ponovno uporabi že letečo prvo stopnjo Falcona 9; Tesla začne dobavljati Model 3.
2018 Prvi polet Falcona Heavy v vesolje ponese Teslo Roadster z lutko Starman.
2019 Tesla predstavi Megapack, SpaceX pa začne operativno graditi omrežje Starlink.
2020 SpaceX z vesoljskim plovilom Crew Dragon prvič pošlje astronavte Nase v orbito.
2023–2024 Začnejo se preizkusni poleti celotnega sistema Starship; Neuralink leta 2024 začne preizkušanje možganskega vsadka pri ljudeh.
2024 SpaceX prvič ujame vračajočo se prvo stopnjo Super Heavy z mehanskimi rokami izstrelitvenega stolpa.
2025 Število nameščenih Powerwallov preseže milijon; Tesla proizvede 1,65 milijona vozil in postavi 46,7 GWh novih sistemov za shranjevanje energije.
2026 Falcon 9 B1067 doseže 35 poletov; Starlink šteje približno 10.000 satelitov; Tesla razširi robotaksi brez voznika v Austinu, Starship pa nadaljuje preizkuse naslednje generacije popolnoma večkrat uporabnega raketnega sistema.

Kje je Elon Musk dejansko pospešil razvoj tehnologije?

Če obdobje zadnjih dvajsetih let pogledamo brez navdušenja in brez predsodkov, se pokaže precej jasen vzorec. Elon Musk večine tehnologij, s katerimi ga danes povezujemo, ni izumil. Električni avtomobili so obstajali pred Teslo. Baterije pred Powerwallom. Rakete za večkratno uporabo so raziskovali že desetletja, satelitske komunikacije pa so starejše od interneta.

Njegov vpliv je bil predvsem v tem, da se ni ustavil pri vprašanju, ali neka tehnologija deluje, ampak se je lotil težjega problema: kako jo izdelovati in uporabljati v velikem merilu.

Pri Tesli je bilo treba poleg dobrega električnega avtomobila zgraditi proizvodnjo, baterijske dobavne verige, polnilno infrastrukturo in programsko okolje. Pri Falconu 9 ni zadostovalo dokazati, da raketna stopnja lahko pristane – morala je pristati dovolj zanesljivo, da lahko znova in znova leti. Pri Starlinku ni bil dovolj posamezen komunikacijski satelit – izdelati in izstreliti je bilo treba na tisoče satelitov.

Za energetiko sta med njegovimi dosežki najpomembnejša pospešena elektrifikacija prometa in prehod baterij iz avtomobilov v gospodinjstva ter elektroenergetsko infrastrukturo. Pri SpaceXu vidimo zelo podoben vzorec: tehnologija postane zares pomembna šele takrat, ko jo je mogoče dovolj zanesljivo ponavljati.

Pri tem pa ima Musk tudi drugo plat. Njegove napovedi rokov so pogosto bistveno bolj optimistične od dejanskega razvoja. To je posebej očitno pri popolnoma avtonomnih avtomobilih, Optimusu in nekaterih načrtih Starshipa. Zato je pri ocenjevanju njegovih projektov smiselno ločiti med dosežkom, ki je že dokazan, in napovedjo, ki se mora šele uresničiti.

Falcon 9, množična proizvodnja električnih avtomobilov, Powerwall, Megapack in Starlink so že prestali ta preizkus. Starship, Cybercab, Optimus, Neuralink in nekateri drugi projekti ga še opravljajo.

 

Je Muskov največji izum pravzaprav hitrost?

Muskova največja posebnost zato morda ni posamezen izum. Bolj značilna je hitrost, s katero poskuša prototip spremeniti v izdelek, ki ga je mogoče izdelovati in uporabljati v velikem merilu.

Pri tem uporablja velike vložke, hitro preizkušanje in pripravljenost sprejeti tudi neuspehe, obenem pa zna pritegniti kapital, vrhunske inženirje in pozornost javnosti. Včasih rezultat preseže pričakovanja, drugič razvoj traja precej dlje, kot je napovedal.

Po dvajsetih letih pa je težko spregledati, da so številne tehnologije, ki so bile leta 2006 videti kot obrobne ali celo nerealne, danes del vsakdanjega sveta: električni avtomobil pred hišo, baterijski hranilnik ob sončni elektrarni, raketa, ki je poletela že več desetkrat, in internetna antena, ki se povezuje neposredno s sateliti v nizki Zemljini orbiti.

Prav zaradi tega je zgodba Elona Muska zanimiva tudi za bralca, ki ga Musk kot osebnost sploh ne zanima. Ne gre samo za enega podjetnika. Gre za vprašanje, kako hitro lahko tehnologija, ki se danes zdi draga, nenavadna ali preveč ambiciozna, postane nekaj povsem običajnega.

 

Pogosta vprašanja o Elonu Musku

Kaj je Elon Musk dejansko izumil?

Elon Musk ni izumitelj električnega avtomobila, litij-ionske baterije, rakete ali satelitskega interneta. Njegov največji vpliv je pri razvoju, industrializaciji in množični uporabi teh tehnologij prek podjetij Tesla in SpaceX ter pri povezovanju strojne opreme s programsko opremo.

Ali je Elon Musk ustanovil Teslo?

Tesla je bila ustanovljena leta 2003. Musk se je podjetju pridružil leta 2004 kot glavni vlagatelj in predsednik uprave, leta 2008 pa je postal izvršni direktor. Tesla ga danes uradno navaja kot soustanovitelja.

Katera podjetja so najbolj povezana z Elonom Muskom?

Najpomembnejši sta Tesla in SpaceX. Musk je povezan tudi z Neuralinkom, The Boring Company in podjetjem xAI oziroma razvojem umetne inteligence Grok. V preteklosti je sodeloval pri Zip2, X.com in PayPalu ter pri SolarCityju.

Zakaj je Falcon 9 tako pomemben?

Ker je SpaceX z njim pokazal, da je prvo stopnjo orbitalne rakete mogoče večkrat vrniti, pregledati in ponovno uporabiti. Junija 2026 je posamezna stopnja Falcona 9 dosegla že 35 poletov.

Kateri Muskovi projekti bi lahko najbolj zaznamovali naslednja leta?

Med najpomembnejšimi so popolnoma večkrat uporabni Starship, širitev Starlinka in Direct-to-Cell, avtonomni robotaksi Cybercab, humanoidni robot Optimus, možgansko-računalniški vmesniki Neuralink ter nadaljnji razvoj umetne inteligence.

0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Sodobno gospodinjstvo z električnimi porabniki in razsvetljavo
Distribucija in cene energentov

Cenejša elektrika brez menjave dobavitelja: prihranite že pri naslednjem računu

by Ana Šintler, sporočilo za javnost

Slovenija je z uvedbo souporabe električne energije dobila novo pravico za gospodinjstva in podjetja: možnost, da del porabljene elektrike kupujejo neposredno od proizvajalcev obnovljive energije, po ceni, ki jo določijo sami. V prispevku preberite, kako si lahko enostavno, brez menjave dobavitelja in brez dodatnih stroškov prek spleta že naslednji mesec zagotovite nižji račun za elektriko.

Souporaba je neposredno povezovanje proizvajalcev iz obnovljivih virov z odjemalci. Udeleženci sami določijo ceno, po kateri želijo prodati ali kupiti elektriko in se za to dogovorijo sami.

Sodobno gospodinjstvo z električnimi porabniki in razsvetljavo

Souporaba električne energije gospodinjstvom in podjetjem omogoča, da del porabljene elektrike kupujejo neposredno od proizvajalcev iz obnovljivih virov. Po ceni, ki jo določijo sami

 

Kako souporaba deluje v praksi

Proizvajalci in odjemalci se načeloma lahko o deležu prenesene energije, ceni in načinu plačila dogovorijo samostojno, dogovor pa nato prijavijo na portal Moj elektro. V praksi tak način prinaša številne tehnične in administrativne izzive, zato zakon predvideva tudi vlogo organizatorja souporabe, ki povezuje proizvajalce in odjemalce, določa optimalne deleže prenosa energije, pripravlja pogodbe, izvaja obračune ter ureja prijavo podatkov na portal Moj elektro.

To vlogo na slovenskem trgu opravlja tudi SunContract, ki na področju energetike deluje že več kot 15 let ter od leta 2018 upravlja energetsko tržnico z več kot 22 tisoč registriranimi uporabniki, na kateri je bilo do zdaj sklenjenih več kot 27 tisoč dogovorov in prenesenih več kot 800 tisoč megavatnih ur električne energije.

Elektroenergetsko omrežje z daljnovodi za prenos električne energije

Energija iz souporabe do odjemalca pride enako kot do zdaj, dogovor pa se prijavi na portal Moj elektro. Menjava dobavitelja ni potrebna – spremeni se le, od kod je kupljen del energije.

 

Tržnica souporabe SunContract: enostavna pot do nižjega računa

Na spletu dodate svoje merilno mesto, vnesete osnovne podatke ter določite, po kakšni ceni ste pripravljeni kupiti elektriko iz souporabe. V ozadju algoritem poišče ustrezne proizvajalce, sklene dogovore in določi optimalne deleže prenosa energije, vi pa le plačate dejansko prevzeto energijo. Po potrditvi dogovorov na portalu Moj elektro se souporaba električne energije začne izvajati, naslednji mesec pa prejmete račun za prevzeto energijo.

Stanovanjska hiša s sončno elektrarno za proizvodnjo električne energije

Elektriko v souporabi ponujajo predvsem lastniki sončnih elektrarn, zato je proizvodnja večinoma dnevna. Odjemalec za sodelovanje lastne proizvodne naprave ne potrebuje.

 

Menjava dobavitelja pri tem ni potrebna. Še naprej boste prejemali račun obstoječega dobavitelja za preostalo porabljeno energijo, omrežnino, trošarine in druge dajatve, ločeni račun pa za delež energije, prevzete prek souporabe.

Zakaj je obračun zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled

Posebnost souporabe je, da se delež energije določi za celoten mesec, dejanski obračun pa se izvaja v 15-minutnih intervalih. To pomeni, da se proizvodnja in poraba v posameznem intervalu lahko razlikujeta: če proizvajalec proizvede več energije, kot jo odjemalec porabi, nastane višek, ki ga odjemalec ne more izkoristiti, če proizvede premalo, mora odjemalec razliko dokupiti pri svojem dobavitelju po obstoječi ceni. Prav zaradi teh nihanj je pri samostojnem dogovarjanju med proizvajalcem in odjemalcem prisotno tveganje neoptimalno določenega deleža – kar je tudi glavni razlog, da vlogo usklajevanja v praksi prevzame organizator souporabe, ki delež energije prilagaja samodejno.

 

Prednosti za gospodinjstva in podjetja

Souporaba za vas predstavlja predvsem finančno korist brez dodatnega tveganja. Ker lahko uporabniki sami izberete ceno, ki je enaka ali nižja od tiste, ki jo že plačujete, ne morete plačati več, kot bi sicer – lahko le prihranite. Postopek prijave je brezplačen, prijava ponudbe pa traja le nekaj minut, saj algoritem sam poišče ustrezne proizvajalce.

Tržnica souporabe električne energije SunContract na računalniku

Na tržnici souporabe SunContract dodate merilno mesto in določite ceno, po kateri ste elektriko pripravljeni kupiti. Algoritem nato sam poišče proizvajalce, sklene dogovore in določi optimalne deleže prenosa energije. Prikaz je simboličen, vrednosti na zaslonu so informativne in ne predstavljajo obljubljenega prihranka, dejanski učinek je odvisen od časa vaše porabe in razpoložljive proizvodnje.

 

Dodatna prednost je prilagodljivost: souporabo lahko uredite za poljubno število merilnih mest, ponudbo pa oddate za obdobje do 12 mesecev vnaprej, jo kadarkoli spremenite ali prekličete, dokler dogovor še ni sklenjen. Za sodelovanje pri tem ni potrebna lastna proizvodna naprava – souporaba je namenjena prav odjemalcem brez lastne sončne elektrarne.

 

Najnižje račune bodo imeli ti odjemalci

Ključen dejavnik, ki odloča o velikosti prihranka, ni količina porabljene energije, temveč čas porabe. Ker večina proizvajalcev, vključenih v souporabo, elektriko pridobiva iz sončnih elektrarn, proizvodnja poteka predvsem podnevi. Energije, ki jo odjemalec ne porabi v istem 15-minutnem intervalu, ko je proizvedena, pa ni mogoče prenesti.

Evrski bankovci in električni vtiči kot ponazoritev stroškov električne energije

Višina prihranka je odvisna od deleža porabe, pokritega s souporabo: za ta del odjemalec plača nižjo dogovorjeno ceno, za preostanek pa še naprej ceno svojega dobavitelja.

 

Zato ste v ugodnejšem položaju vsi, ki večino porabe beležite čez dan – med njimi gospodinjstva z visoko porabo ali možnostjo prilagoditve dnevnemu urniku, proizvodna podjetja, obrtne delavnice, hoteli in poslovni prostori. Če je vaša poraba zgoščena v večernih in nočnih urah, dela dnevne proizvodnje ne boste mogli izkoristiti, zato bo vaš prihranek predvidoma manjši.

Nazoren primer je odjemalec, pri katerem je s souporabo pokritih denimo 36 odstotkov porabe: za ta delež plača nižjo dogovorjeno ceno, preostalih 64 odstotkov porabe pa še naprej po ceniku obstoječega dobavitelja. Delež pokritosti je odvisen prav od ujemanja med časom porabe odjemalca in časom proizvodnje vključenih proizvajalcev.

 

Prijavite se že danes: izgubiti ne morete ničesar

Res da souporaba enakih koristi ne prinaša vsem, a ker je vključitev brezplačna in brez tveganja višje cene, je poskus vreden razmisleka za vse. Tudi gospodinjstva lahko delež pokritosti povečajo, če del porabe – na primer pranje perila, polnjenje električnega vozila ali ogrevanje sanitarne vode – premaknejo v dnevne ure, ko je proizvodnja iz sonca največja.

Želim se prijaviti na tržnico souporabe SunContract

Na zgornji povezavi se brezplačno prijavite in oddajte svoje povpraševanje že danes. Če imate vprašanja, kontaktirajte strokovnjake SunContract prek telefonske številke 01 810 31 60 ali jim pišite na energija@suncontract.org.

SunContract d. o. o.

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Cene peletov – kalkulator, evri in lesni peleti
Razno-varčevanje toplotne energijeDistribucija in cene energentovKotli na pelete

Cene peletov 2026: koliko stanejo peleti in zakaj so se podražili?

by Jožica Ekart

Cene peletov so se v letu 2026 ponovno opazno zvišale. Po obdobju umirjanja cen po energetski krizi se je trend obrnil navzgor, pri ponudnikih, ki jih na portalu Varčujem z energijo redno spremljamo, pa so se cene 15-kilogramske vreče od našega preverjanja septembra 2025 do avgusta 2026 zvišale približno za 30 do 39 %.

Avgusta 2026 je treba za 15-kilogramsko vrečo peletov kakovostnega razreda A1 pri spremljanih ponudnikih odšteti približno od 6,86 do 7,67 evra. Cena cele palete se glede na ponudnika, število vreč in skupno težo giblje približno med 462 in 499 evri.

Cene peletov – avgust 2026 na kratko

  • Cena 15 kg vreče: približno od 6,86 do 7,67 €.
  • Cena palete: približno od 462 do 499 €.
  • Primerljiva cena na tono: približno od 457 do 512 €/t, odvisno od ponudnika in teže palete.
  • Podražitev od septembra 2025: pri spremljanih ponudnikih približno od 30 do 39 %.
  • Kakovost: primerjane ponudbe so peleti razreda A1.

Cene peletov – kalkulator, evri in lesni peleti

 

Cene peletov 2026 – primerjava ponudnikov

V uredništvu portala Varčujem z energijo smo avgusta 2026 ponovno preverili ponudbe peletov pri ponudnikih, ki jih spremljamo že dalj časa. Pri primerjavi je pomembno upoštevati, da palete nimajo vedno enake teže. Zato je za kupca bolj uporabna primerjava cene 15-kilogramske vreče oziroma preračun cene na tono.

Cena peletov – kakovost A1
Ponudnik Petrol Za topel dom Bioles Horizont Drva.info
Cena palete 499,00 € 462,15 € 485,29 € 479,95 €
Število vreč / teža 65 vreč – 975 kg 65 vreč – 975 kg 70 vreč – 1.050 kg 70 vreč – 1.050 kg
Cena 15 kg vreče 7,67 € 7,11 € 6,93 € 6,86 €
Približna cena na tono 512 €/t 474 €/t 462 €/t 457 €/t

Cene smo preverili avgusta 2026. Veljajo za eno paleto peletov kakovostnega razreda A1. Teža palete se med ponudniki razlikuje, zato je za neposredno primerjavo smiselno spremljati predvsem ceno 15-kilogramske vreče oziroma ceno na tono. Pri navedenih ponudbah so upoštevani pogoji ponudnikov ob našem preverjanju.

 

Peleti so se v manj kot letu dni podražili za približno tretjino

Primerjava z našim preverjanjem iz septembra 2025 pokaže velik premik. Takrat so 15-kilogramske vreče pri istih spremljanih ponudnikih stale približno od 5,07 do 5,52 evra. Avgusta 2026 se razpon giblje že med 6,86 in 7,67 evra.

Ponudnik September 2025 Avgust 2026 Sprememba
Petrol 5,52 € 7,67 € +39 %
Za topel dom 5,20 € 7,11 € +37 %
Bioles Horizont 5,33 € 6,93 € +30 %
Drva.info 5,07 € 6,86 € +35 %

Rast je torej precej širša od spremembe pri enem samem trgovcu. Pri vseh štirih spremljanih ponudnikih je cena opazno višja kot jeseni 2025. To je pomembna sprememba tudi v širšem pregledu cen energentov, saj so se peleti v zadnjem obdobju podražili precej bolj kot drva.

 

Rast cen peletov potrjuje tudi Gozdarski inštitut Slovenije

Podražitve niso vidne samo v cenikih posameznih trgovcev. Gozdarski inštitut Slovenije je ob začetku kurilne sezone 2025/26 za pelete v 15-kilogramskih vrečah ugotovil povprečno ceno 378 €/t. Februarja 2026 je povprečje naraslo na 435 €/t, maja 2026 pa na 440 €/t.

Tudi pri peletih kakovostnega razreda A1 ostajajo cene občutno nad ravnmi z začetka kurilne sezone. Februarja 2026 je povprečna cena A1 znašala 457 €/t, maja pa 456 €/t. Aktualne maloprodajne ponudbe, ki smo jih preverili avgusta, se preračunano gibljejo približno med 457 in 512 €/t.

Gozdarski inštitut je v letu 2026 spremenil tudi način spremljanja cen. Namesto samo spomladanskega in jesenskega pregleda cene lesnih goriv zdaj zbira štirikrat letno – februarja, maja, avgusta in novembra, kar omogoča natančnejše spremljanje sezonskih sprememb.

 

Zakaj so cene peletov leta 2026 višje?

Na ceno peletov ne vpliva samo povpraševanje gospodinjstev. Pomembni so tudi stroški lesa in žagovine, proizvodnje, sušenja, električne energije, transporta in skladiščenja ter razmere na širšem evropskem trgu.

Pomemben podatek za slovenski trg je tudi obseg domače proizvodnje. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je proizvodnja peletov v Sloveniji leta 2025 znašala približno 136.000 ton in se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za 22 %.

Manjša domača proizvodnja sama po sebi še ne pojasni celotnega zvišanja cen, kaže pa, da je ponudbena stran trga v letu 2025 postala manj ugodna. Slovenija je hkrati vključena v širši evropski trg peletov, zato na domače cene vplivajo tudi uvoz, izvoz in razmere v sosednjih državah.

 

Kdaj je pelete najbolj smiselno kupiti?

Dolgo je veljalo pravilo, da so peleti najugodnejši po koncu kurilne sezone, ko povpraševanje upade. Tudi podatki Gozdarskega inštituta kažejo, da so cene praviloma sezonske, vendar zadnja leta dokazujejo, da tega pravila ni mogoče obravnavati kot zagotovilo.

V letu 2025 so se na primer cene med koncem kurilne sezone in začetkom naslednje zvišale za 16 %. Tudi v letu 2026 se po koncu zime niso občutneje znižale, saj je povprečna cena peletov med februarjem in majem ostala praktično nespremenjena.

Za gospodinjstvo, ki potrebuje več ton peletov na leto, je zato smiselno cene spremljati sproti in primerjati ponudbe na enaki osnovi. Pri nakupu ni dovolj pogledati samo cene palete, saj se skupna teža palete med ponudniki precej razlikuje.

 

Pri primerjavi cen peletov glejte ceno na kilogram ali tono

Paleta s 65 vrečami po 15 kilogramov vsebuje 975 kg peletov, paleta s 70 vrečami pa 1.050 kg. Dve paleti z zelo podobno prodajno ceno zato nista nujno enako ugodni.

Najbolj pregledna je primerjava:

  • cene 15-kilogramske vreče,
  • cene na kilogram,
  • cene na tono in
  • stroška dostave.

Gozdarski inštitut ugotavlja tudi, da se cena peletov razlikuje glede na način pakiranja. Ob začetku kurilne sezone 2025/26 so bili peleti v razsutem stanju v povprečju približno 7 % cenejši od peletov v 15-kilogramskih vrečah, maja 2026 pa so bili najugodnejši peleti v big-bag vrečah.

 

Cena peletov ni edino merilo – pomembna je tudi kakovost

Pri izbiri peletov ni smiselno kupovati samo najcenejšega izdelka. Za gospodinjske kurilne naprave se pogosto uporabljajo peleti kakovostnega razreda A1, pri katerih veljajo najstrožje zahteve glede lastnosti goriva. Razred A2 dopušča nekoliko večja odstopanja, na primer pri vsebnosti pepela.

Gozdarski inštitut Slovenije kakovost peletov na slovenskem trgu redno preverja v okviru sistema S4Q. Pri analizi preverjajo med drugim vsebnost vode, pepela, mehansko obstojnost, delež finih delcev in gostoto nasutja.

Rezultati analiz so pomembni tudi zato, ker napis A1 na embalaži sam po sebi še ne zagotavlja, da izdelek pri laboratorijskem preverjanju dejansko doseže vse zahteve tega razreda. Pri analizi peletov na slovenskem trgu v letu 2025 je Gozdarski inštitut v razred A1 uvrstil 71 % preverjenih vzorcev.

Pri nakupu je zato smiselno preveriti kakovostni razred ter certifikate, kot je ENplus, hkrati pa spremljati tudi neodvisne rezultate analiz.

 

Peleti ali druga oblika ogrevanja?

Višje cene peletov pomenijo, da je treba ekonomiko ogrevanja ponovno presojati glede na konkretno stavbo in obstoječi ogrevalni sistem. Za gospodinjstvo, ki že ima kakovosten in učinkovit kotel na pelete, sama rast cene goriva še ne pomeni, da je smiselna takojšnja menjava sistema.

Pri odločitvi je treba poleg cene energenta upoštevati tudi izkoristek kurilne naprave, investicijo v nov sistem, stroške vzdrževanja, dimnik, prostor za skladiščenje ter pričakovano življenjsko dobo obstoječe naprave.

Če gospodinjstvo izbira med različnimi načini ogrevanja, je zato bolj smiselno primerjati celotne letne stroške ogrevanja kot samo ceno ene kilovatne ure goriva. Pregled aktualnih cen kurilnega olja, elektrike, plina, drv in peletov objavljamo tudi v primerjavi cene energentov za ogrevanje.

 

Ali lahko cene peletov še rastejo?

Po močnem padcu cen po vrhuncu energetske krize se je v drugi polovici leta 2025 trend ponovno obrnil navzgor. Podatki iz začetka in sredine leta 2026 kažejo, da se cene niso vrnile na ravni izpred energetske krize, aktualne ponudbe avgusta 2026 pa so še višje od lanskih.

To ne pomeni, da je mogoče zanesljivo napovedati nadaljnjo rast. Na trg vplivajo proizvodnja, razpoložljivost surovine, vreme, povpraševanje pred kurilno sezono, stroški energije in transporta ter mednarodna trgovina. Za kupca je zato najbolj uporabna redna primerjava dejanskih ponudb.

 

Cene peletov 2026: po umiritvi ponovno občutna rast

Peletna kriza iz leta 2022 se ni ponovila, ko je bilo gorivo ponekod težko dobiti in so cene dosegle izjemne ravni. Toda leto 2026 je pokazalo, da tudi obdobja zelo nizkih in stabilnih cen ni mogoče jemati za samoumevno. Pri ponudnikih, ki jih spremljamo, so se cene peletov od septembra 2025 do avgusta 2026 zvišale približno za 30 do 39 %.

Za uporabnike peletnih kotlov je zato pomembno predvsem spremljanje cene na kilogram oziroma tono, pravočasno preverjanje ponudb in izbira kakovostnega goriva. Najnižja cena palete sama po sebi še ne pomeni najugodnejšega nakupa.

0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Cene energentov: kurilno olje, elektrika, zemeljski plin, drva in peleti
Aktualne noviceDistribucija in cene energentov

Cene energentov za ogrevanje v letu 2026

by Jožica Ekart

Po velikih cenovnih pretresih zadnjih let so se razmere na trgih energentov večinoma umirile, vendar se cene posameznih energentov v letu 2026 gibljejo zelo različno. Ko so razmere na trgu manj nihajne, je lažje oceniti smiselnost zamenjave obstoječih ogrevalnih sistemov, primerjava med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri energije pa postaja vse bolj pregledna. To zmanjšuje tveganje pri investicijskih odločitvah in spodbuja hitrejši prehod na učinkovitejše ter okolju prijaznejše rešitve.

V preteklih letih so bile cene energentov pod močnim vplivom kriz, motenj v dobavnih verigah in izrednih razmer na mednarodnih trgih. V zadnjem obdobju pa je opaziti večjo umirjenost: dobavne poti so se stabilizirale, zaloge energentov so večinoma zadostne, države pa so z različnimi regulativnimi in blažilnimi ukrepi omejile najhujše cenovne šoke.

Čeprav so cene energentov še vedno višje kot pred letom 2020, so nihanja bistveno manj izrazita. To potrošnikom omogoča realnejše načrtovanje letnih stroškov ogrevanja in energije ter bolj premišljen razmislek o prehodu na sodobnejše, varčnejše in dolgoročno ugodnejše energetske rešitve.

 

Cene energentov: kurilno olje, elektrika, zemeljski plin, drva in peleti

Cene energentov – avgust 2026 na kratko

  • Kurilno olje: približno 1,47 €/l.
  • Elektrika: GEN-I, enotna tarifa (ET) 0,13286 €/kWh.
  • Zemeljski plin: približno od 0,06051 do 0,06587 €/kWh.
  • Drva: približno od 210 do 240 € za primerljivo paleto bukovih drv.
  • Peleti A1: približno od 6,86 do 7,67 € za 15-kilogramsko vrečo.

Drva ostajajo najpogostejši vir ogrevanja gospodinjstev

Po podatkih Statistični urad Republike Slovenije električno energijo kot glavni vir ogrevanja uporablja približno 6 % slovenskih gospodinjstev. Sem sodijo predvsem električni radiatorji, IR-paneli in električne peči.

Največ gospodinjstev za ogrevanje še vedno uporablja lesno biomaso, predvsem peči na drva in pelete, redkeje tudi sekance. V zadnjih letih pa se pri izbiri ogrevalnega sistema vse manj upošteva zgolj začetna investicija, vse večjo težo imajo prav cene energentov in njihova stabilnost. Prednost imajo energenti, pri katerih so stroški ogrevanja dolgoročno bolj predvidljivi in manj odvisni od kratkoročnih tržnih pretresov.

Pri ogrevanju stanovanjskih stavb imajo vse pomembnejšo vlogo tudi toplotne črpalke, ki sodijo med energetsko učinkovitejše rešitve z nižjimi obratovalnimi stroški. Kljub temu je prehod nanje za marsikatero gospodinjstvo še vedno zahteven, predvsem zaradi višjih začetnih stroškov in tehničnih omejitev obstoječih objektov. Delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja je leta 2023 dosegel 34,3 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom prej, vendar tempo prehoda ostaja zmeren.

 

Delež energentov za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji (2023)

Energent oziroma vir ogrevanja Delež gospodinjstev
Drva 30 %
Zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin 19 %
Obnovljivi viri – predvsem toplotne črpalke, tudi sončna in geotermalna energija 14 %
Kurilno olje 12 %
Daljinsko ogrevanje 12 %
Lesni peleti, sekanci in briketi 6 %
Električna energija – električni radiatorji, IR-paneli, električne peči … 6 %
Ostalo 1 %

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki za leto 2023.

Kurilno olje – cena, primerjava ponudnikov

Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, se v zadnjih letih zmanjšuje. Kljub temu kurilno olje uporablja 12 % gospodinjstev.

Od sredine junija 2025 je cena za kurilno olje ponovno pod državno regulacijo, kar pomeni, da so najvišje dovoljene marže prodajalcev omejene z uredbo.

Regulirana cena kurilnega olja se periodično prilagaja glede na gibanje cen na svetovnih trgih in druge elemente metodologije. Na končno ceno vplivajo tudi trošarine in druge dajatve. Regulacija potrošnikom omogoča večjo preglednost cen in bolj predvidljive pogoje nakupa.

Cene KURILNEGA OLJA
Ponudnik:  Petrol Goldi (za OMV) Halo olje
Cena kurilnega olja (€/l) 1,635 € 1,635 € 1,620 €
Opomba: Cene smo preverjali spetembra 2026, veljajo ob naročilu 1000 litrov kurilnega olja in plačilu z gotovino ter ne vključujejo stroškov dostave. Vir: petrol.si, goldi.si, halo-olje.si

Cena elektrike in omrežnina v letu 2026

Od 1. marca 2025 cene elektrike za gospodinjstva niso več regulirane, kar pomeni, da se tudi v letu 2026 oblikujejo na prostem trgu. Povečana konkurenca med dobavitelji lahko prinese ugodnejše ponudbe, hkrati pa zahteva večjo pozornost odjemalcev. Gospodinjstva morajo aktivno spremljati cene energentov, primerjati ponudnike in se pravočasno odločati za zamenjavo dobavitelja. Električna energija je tako znova postala tipičen tržni proizvod, kjer lahko informirani uporabniki občutno znižajo stroške.

V začetku leta 2025 je začel veljati interventni ukrep, ki je začasno posegel v obračun omrežnine v najdražjem časovnem bloku 1. Ta zajema zimske konice porabe, in sicer dopoldne med 7. in 14. uro ter popoldne med 16. in 20. uro. V tem obdobju se je gospodinjstvom začasno obračunavala tarifa časovnega bloka 2, kar je v zimskih mesecih pomenilo približno 10 do 20 % nižjo omrežnino. Namen ukrepa je bil blažitev visokih stroškov v času največje porabe električne energije.

S 1. januarjem 2025 so začele veljati tudi prilagoditve pri obračunavanju omrežnine. Med pomembnejšimi spremembami je znižanje minimalnih obračunskih moči za poslovne odjemalce nad 43 kW ter daljši rok za spremembo dogovorjene obračunske moči, ki je bil za vse odjemalce podaljšan do 15. dne v mesecu. Za uporabnike na nizki napetosti do 43 kW brez 15-minutnih meritev je bila uvedena dodatna razbremenitev, večjim odjemalcem pa je bilo omogočeno prehodno obdobje, v katerem presežnih moči začasno niso plačevali. Spremembe so prinesle večjo prilagodljivost in v določenih primerih tudi nižje stroške omrežnine.

Ker se cene energentov in stroški posameznih načinov ogrevanja spreminjajo različno, je pri izbiri sistema smiselno primerjati tako ceno energenta kot učinkovitost naprave in celotne letne stroške ogrevanja. To je posebej pomembno pri toplotnih črpalkah, pri katerih električna energija predstavlja glavni obratovalni strošek. Dodatne možnosti za zmanjšanje odjema elektrike iz omrežja omogočajo naložbe v sončno elektrarno in hranilnik električne energije, s katerima je mogoče zmanjšati količino električne energije, prevzete iz omrežja, in s tem del stroškov elektrike.

 

Spodaj objavljene so aktualne cene elektrike pri ponudniku Gen-I. Vse cene so navedene z vključenim DDV.

Cena električne energije (ET, VT, NT)

Samooskrba, mesečni obr.
Ponudnik: ET (€/kWh) NT (€/kWh) VT (€/kWh) Odjem (ET) Oddaja* brez DDV
Gen-I 0,13286 € 0,11944 € 0,14628 € 0,12554 € 0,05390 €

ET – Enotna tarifa,  NT – Nizka tarifa, VT – Visoka tarifa

Cene elektrike za gospodinjske odjemalce po rednem ceniku smo preverili avgusta 2026. Navedene cene vključujejo DDV. Vir: spletne strani dobaviteljev elektrike. Vir: petrol.si, gen-i.si, energijaplus.si

Aktualne cene ostalih slovenskih ponudnikov preverite v članku Cene elektrike v 2026.

Cena zemeljskega plina v letu 2026 – primerjava cen ponudnikov

Po obdobju izrazitih nihanj in rekordnih cen energentov v letih 2022 in 2023 so se cene zemeljskega plina v letih 2024 in 2025 postopoma umirjale. Tudi v letu 2026 se nadaljuje trend stabilnejših razmer na trgu, pri čemer so cene zemeljskega plina občutno nižje kot v času energetske krize, čeprav ostajajo nad ravnmi izpred leta 2020.

K večji odpornosti evropskega trga prispevajo bolj razpršeni dobavni viri in zmanjšana odvisnost od posameznih dobaviteljev. Takšne razmere zmanjšujejo tveganje za nenadne cenovne skoke in zagotavljajo bolj zanesljivo oskrbo v ogrevalni sezoni.

Za gospodinjstva to pomeni nižje in predvsem bolj predvidljive stroške ogrevanja. Zemeljski plin tako v okviru aktualnih cen energentov ponovno predstavlja eno izmed cenovno konkurenčnejših možnosti ogrevanja, zlasti v objektih, kjer je plinska infrastruktura že vzpostavljena in zamenjava ogrevalnega sistema ni ekonomsko smiselna.

V nadaljevanju so predstavljene aktualne cene zemeljskega plina pri slovenskih ponudnikih, izražene kot končne cene za gospodinjstva (z vključenim DDV), kar omogoča pregledno primerjavo med posameznimi ponudbami.

Cene PLINA
Ponudnik: Gen-I Petrol Energija Plus Plinarna Maribor
Cena plina (€/kWh) 0,06051 € 0,06170 € 0,06587 € 0,06527 €
Opomba: Cene smo preverjali avgusta 2026. Veljajo za gospodinjstva po rednem ceniku za nove stranke in vključujejo DDV. Pri nekaterih ponudnikih plina so cene za nove in obstoječe odjemalce lahko različne. Vir: petrol.si, gen-i.si, energijaplus.si, plinarna-maribor.si

Dodatki k ceni zemeljskega plina
Cena z 22 % DDV v EUR/kWh
TROŠARINA 0,00105
EKOLOŠKA TAKSA 0,00684
PRISPEVEK OVE in SPTE 0,00121
PRISPEVEK ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST 0,00098

Omrežnino za dobavo zemeljskega plina obračuna operater distribucijskega sistema po veljavnem ceniku

Lesna biomasa – cene drv in peletov, primerjava med ponudniki

Med cenami energentov v Sloveniji imajo lesna goriva posebno mesto, saj so drva in druga lesna biomasa še vedno pomemben vir ogrevanja, zlasti na podeželju.

Po izrazitih nihanjih v času energetske krize se je trg lesnih goriv v letih 2024 in 2025 postopoma umiril, vendar se je gibanje cen drv v letu 2026 ponovno obrnilo navzgor. Po našem spremljanju aktualnih ponudb so se cene drv v zadnjem obdobju zvišale za okoli 10 do 15 %. Ogrevanje na drva kljub temu ostaja razmeroma konkurenčna možnost, predvsem za gospodinjstva z lastnim ali ugodnim dostopom do lesa.

Še izraziteje so se podražili lesni peleti. Po obdobju umirjanja cen po energetski krizi se je trend ponovno obrnil navzgor. Primerjava cen pri ponudnikih, ki jih redno spremljamo, kaže, da so se peleti od našega prejšnjega preverjanja podražili približno za 30 do 40 %. Cena 15-kilogramske vreče, ki se je pri spremljanih ponudnikih prej gibala okoli pet evrov, avgusta 2026 večinoma znaša približno od 6,9 do 7,7 evra. Rast cen peletov je tako trenutno občutno večja kot pri drveh, zato je pri primerjavi stroškov ogrevanja smiselno upoštevati aktualne cene in ne več cen iz obdobja njihove stabilizacije.

 

Cene LESNE BIOMASE – DRVA
Ponudnik:  Za topel dom Drva.info Bioles Horizont
Cena palete (€) 209,90 € 237,85 € 239,99 €
Opomba: Cene smo preverjali avgusta 2026, veljajo za paleto s prostornino 1,7 prm (paleta 1 × 1 × 1,8 m) bukovih drv dolžine 33 cm in ne vključujejo stroškov prevoza. Vir: zatopeldom.com, drva.info, bioles-horizont.si

Cena peletov – kakovost A1
Ponudnik: Petrol Za topel dom Bioles Horizont Drva.info
Cena palete (€) 499,00 € 462,15 € 485,29 € 479,95 €
št. vreč / kg 65 vreč – 975 kg  65 vreč – 975 kg  70 vreč – 1.050 kg  70 vreč – 1.050 kg
Cena za 15 kg vrečo 7,67 € 7,11 € 6,93 € 6,86 €
Opomba: Cene smo preverjali avgusta 2026, veljajo za eno paleto. Teža palete je lahko med ponudniki različna, zato je smiselno preverjati cene peletov na 15-kilogramsko vrečo! Cene vključujejo stroške prevoza. Vir: zatopeldom.com, drva.info, bioles-horizont.si, petrol.si

Cene energentov ostajajo razmeroma stabilne, lesna goriva dražja

Čeprav so se razmere na energetskih trgih po velikih cenovnih nihanjih v času energetske krize večinoma umirile, gibanje cen posameznih energentov ni enotno. V letu 2026 so se drva nekoliko podražila, še izrazitejša pa je rast cen lesnih peletov, ki so se pri spremljanih ponudnikih od prejšnjega preverjanja podražili približno za 30 do 40 %. Zato je pri izbiri načina ogrevanja še vedno pomembno spremljati aktualne cene energentov in primerjati celotne letne stroške ogrevanja, ne le trenutne cene posameznega energenta.

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Sončna elektrarna na zasneženi hiši v sončnem zimskem dnevu
Sončne elektrarneHranilniki električne energije

Bodite energetsko pripravljeni na zimo: kako iz sončne elektrarne iztržiti največ

by Ana Šintler

Poletje je za lastnike sončnih elektrarn radodarno: dnevi so dolgi in sonca je ogromno. Zgodba pa je pozimi nekoliko drugačna: elektrarne proizvajajo manj, poraba pa navadno naraste … Prav zato se je treba na zimo energetsko pripraviti čim prej. Kdor svoj sistem prilagodi in optimizira pravočasno, se v najhladnejših mesecih leta ne sprašuje, zakaj so računi višji.

Ni pa vse odvisno le od sončne elektrarne – če želite izkoristiti vse, kar vam lahko ponudi, ji dodajte baterijski hranilnik in pametno upravljanje. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj in kako.

Sončna elektrarna na zasneženi hiši v sončnem zimskem dnevu

Sončna elektrarna dela tudi pozimi – ob jasnih zimskih dneh lahko pokrije pomemben del dnevne porabe, preostanek pa dopolnijo hranilnik, pametno upravljanje in energetska tržnica.

 

Ali sončna elektrarna deluje tudi pozimi?

Sončna elektrarna največ energije proizvede sredi dneva, ko je poraba v gospodinjstvu praviloma najmanjša. Poleti to pomeni viške, pozimi pa dvojni izziv: proizvodnje je manj, porabe pa je lahko več, če se recimo ogrevate s toplotno črpalko. Če v tem trenutku nimate rešitve za shranjevanje in pametno upravljanje energije, večino porabe pokrijete z nakupom iz omrežja – pogosto v urah, ko je elektrika najdražja.

Več o tem, kako se hranilnik obnaša v hladnejšem delu leta, lahko preberete tudi v članku baterijski hranilnik pozimi.

Cilj zimske pripravljenosti je zato preprost: čim več lastne, poceni proizvedene energije uporabiti takrat, ko jo dejansko potrebujete, in čim manj drage energije kupiti iz omrežja.

Kako to doseči?

Pri SunContract vam pametno upravljanje baterijskega hranilnika in elektrarne prinese dobroimetje oziroma bonus viške. Te lahko izkoristite za plačilo kasnejših računov za elektriko in si znižate celoten znesek tudi do 0 evrov.

Baterijski hranilniki SunContract za shranjevanje električne energije

Baterijski hranilnik shrani dnevne viške za zvečer, ko je poraba največja, cena elektrike iz omrežja pa najdražja.

Sončna elektrarna je temelj, baterijski hranilnik pa shramba

Osnova vsake samooskrbe ostaja sončna elektrarna. Čeprav je zimska proizvodnja nižja, je ne gre spregledati – ob sončnih zimskih dneh lahko pokrije pomemben del dnevne porabe, preostanek pa dopolnijo drugi deli sistema. Ključno je, da je elektrarna od začetka zasnovana kot hibridna, torej da jo sestavljata tudi baterijski hranilnik in pametno upravljanje.

Baterijski hranilnik je tisti člen, ki dnevno proizvodnjo premakne v čas, ko jo zares potrebujete. Namesto da bi viške sredi dneva oddali v omrežje, jih shranite in porabite zvečer, ko bi elektriko sicer kupovali po visoki ceni.

Naredite prvi korak k topli in energetsko neodvisni zimi – pridobite brezplačen izračun samooskrbe, prilagojen vaši porabi.

Naprava EMGsmart za pametno upravljanje energije SunContract

Pametno upravljanje samodejno odloča, kdaj polniti baterijo in kdaj vklopiti večje porabnike – brez vsakodnevnega ukvarjanja z nastavitvami.

 

Pametno upravljanje: možgani vašega doma

Sončna elektrarna in hranilnik sta strojna oprema, pametno upravljanje pa je tisto, kar iz njiju iztisne največ. Kakovostni sistemi samodejno odločajo, kdaj polniti in prazniti baterijo, kdaj vklopiti večje porabnike in kdaj je bolje energijo prihraniti za pozneje. Upoštevajo vašo porabo, vremensko napoved in gibanje cen elektrike, in sicer v ozadju, brez vsakodnevnega ukvarjanja z nastavitvami.

Trije načini pametnega upravljanja pri SunContract: izberite tistega, ki vam ustreza.

Prav pozimi, ko je vsak kilovat lastne energije dragocenejši, pametno upravljanje poskrbi, da se nič ne izgubi po nepotrebnem.

 

Infografika pametnega upravljanja sončne elektrarne in porabe energije

S hranilnikom električne energije in pametnim upravljanjem si pri SunContract zagotovite, da izkoristite vsak žarek sonca. Energijo, ki je ne porabite, lahko delite z bližnjimi, lahko pa jo zadržite zase. SunContract jo pretvori v bonus viške, dobroimetje, ki ga lahko izkoristite za plačilo celotnega zneska na računu za elektriko tudi pozimi.

 

Popolna kombinacija: hibridna sončna elektrarna in toplotna črpalka

Za gospodinjstva, ki pozimi ogrevajo s toplotno črpalko ali električnim ogrevanjem, je poraba v hladnih mesecih najvišja prav takrat, ko elektrarna proizvede najmanj. Hibridna sončna elektrarna, ki povezuje elektrarno, hranilnik in pametno upravljanje, tu pokaže največ: sistem energijo usmerja tja, kjer je najbolj potrebna, in znižuje odvisnost od dragega nakupa iz omrežja v koničnih urah. Zimska priprava doma zato ni le izbira ogrevalne naprave, ampak tudi vprašanje, od kod bo prihajala energija zanjo.

 

Toplotna črpalka ob družinski hiši z družino v dnevnem prostoru

Za dom, ki se ogreva s toplotno črpalko, se kombinacija elektrarne, hranilnika in pametnega upravljanja pozimi obrestuje najbolj.

 

SunContract: celovita rešitev na enem mestu

Prednost celovitega pristopa je, da vam ni treba povezovati rešitev različnih ponudnikov. Sončna elektrarna, baterijski hranilnik, pametno upravljanje, toplotna črpalka in dostop do energetske tržnice SunContract delujejo kot usklajen sistem, zasnovan tako, da vam prinaša največje prihranke in večjo energetsko neodvisnost vse leto, ne le poleti.

Pri SunContract poskrbijo tudi za urejanje vse potrebne dokumentacije in subvencije ter na podlagi vaših dejanskih podatkov pripravijo izračune in predvidene povračilne dobe investicije.

Če razmišljate o tem, kako svoj dom pripraviti na prihajajočo zimo, je zdaj pravi čas za ta korak.

Če želite, da vas naslednjo zimo pričakajo nižji stroški, je odločitev smiselno sprejeti že v času, ko imate dovolj časa za načrtovanje in izvedbo. Preverite svoje možnosti in se obrnite na strokovnjake pri SunContract za brezplačen izračun in svetovanje, prilagojeno vaši porabi.

Želite preveriti, katera rešitev je primerna za vaš dom? Za brezplačen izračun in dodatne informacije lahko strokovnjake SunContract kontaktirate po telefonu 01 810 31 10 ali e-pošti na prodaja@suncontract.org, svoje vprašanje pa lahko oddate tudi preko spodnjega kontaktnega obrazca.

SunContract d. o. o.

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Družinska hiša z električnim avtomobilom, ki ga lastnik polni z elektriko iz hibridne sončne elektrarne
Sončne elektrarneProizvodnja elektrike iz OVE

Do nižjih stroškov elektrike za dom in avto

by Ana Šintler

Poletje se počasi obrača proti jeseni, a mesece z največ sonca lahko izkoristite tudi za nižje stroške elektrike: za gospodinjstvo in za električni avto. Pri SunContract do 31. avgusta ponujajo posebno akcijo ob nakupu hibridne sončne elektrarne.

Marsikatero gospodinjstvo danes plačuje dva ločena energetska računa: enega za dom in enega za avto. Ko električni avto polnite na javnih hitrih polnilnicah, plačujete predvsem za hitrost in udobje, doma pa ga lahko polnite bistveno ceneje, še posebej, kadar uporabite lastno sončno energijo ali cenejšo elektriko iz omrežja.

 

Družinska hiša z električnim avtomobilom, ki ga lastnik polni z elektriko iz hibridne sončne elektrarne

 

En sistem namesto ločenih naprav

SunContract sončno elektrarno in baterijski hranilnik poveže v en pametno upravljan sistem. Namesto dveh naprav, ki delujeta vsaka zase, dobite rešitev, ki hkrati spremlja proizvodnjo elektrarne, porabo gospodinjstva, stanje baterije in ceno elektrike. Na podlagi tega pa sistem sam odloči, kam naj gre sonce: v hranilnik električne energije, v omrežje ali porabo (kot je polnjenje vozila).

Sistem upošteva tudi vremensko napoved do treh dni vnaprej, zato polnjenje razporedi na trenutke, ko je elektrika najcenejša oziroma ko je na voljo dovolj lastne sončne energije. Poletnih viškov sonca tako ne izgubite, shranite jih in porabite kasneje, tudi za polnjenje avta pozimi. Za neporabljene viške pri SunContract namreč prejmete bonus viške, to je dobroimetje, ki ga lahko izkoristite za plačilo računa za elektriko.

 

Hibridna sončna elektrarna s baterijskim hranilnikom in sistemom pametnega upravljanja energije

 

Zakaj izbrati SunContract

Sonca, ki ga ne porabite doma, prav tako ni treba pustiti neizkoriščenega: pri SunContract ga lahko delite tudi z drugimi: z družino, prijatelji, prek souporabe ali prek premium energetske tržnice.

Tipično štiričlansko gospodinjstvo si lahko račun za elektriko pri SunContract zniža celo do 0 €, naložba pa se povrne v približno 6 letih.

SunContract je v Sloveniji postavil že več kot 5000 sončnih elektrarn, vodijo pa vas čez celoten postopek: za vas uredijo dokumentacijo in subvencije, nato montažo, nudijo pa tudi lokalno podporo, servis in vzdrževanje.

 

Do polnilnice za električni avto za 1 €

Vsem, ki se v avgustu odločijo za nakup hibridne sončne elektrarne, SunContract polnilnico za električni avto zagotovi za samo 1 evro. Akcija velja za pogodbe, sklenjene do 31. avgusta 2026.

Kontaktirajte SunContract za brezplačen posvet in informativni izračun že danes. Izkoristite vročo avgustovsko akcijo!

 

Akcija SunContract za polnilnico električnega avtomobila za 1 € ob nakupu hibridne sončne elektrarne

 

Od 22. do 26. avgusta 2026 bo SunContract med razstavljavci na 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Oglasite se na stojnici, kjer vam svetovalci lahko pripravijo brezplačno energetsko analizo in konkreten izračun na podlagi vaših dejanskih podatkov, brez ugibanja. Če o optimizaciji stroškov že razmišljate, je to idealna priložnost, da na sejem pridete pripravljeni s konkretnimi številkami.

SunContract d. o. o.

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

Soglasje*
0 comments
0 FacebookTwitterPinterestEmail
Newer Posts
Older Posts
logo-varcevanje-energije

©2023 Varcevanje-Energije.si | Vse pravice pridržane. Avtorji: MULTIMEDIJA

Facebook
Secret Link