Še vedno velika odvisnost od fosilnih goriv pa slovensko gospodarstvo in prebivalce izpostavlja morebitnim cenovnim šokom in omejitvam oskrbe z energijo. Kakšno energetsko mešanico potrebujemo, da se temu izognemo?
Skupna zmogljivost obnovljivih virov energije v Sloveniji je leta 2023 znašala 2296 MW (23-odstotno povečanje glede na leto 2022). K temu je prispevala pospešena uporaba fotovoltaike – samo lani je bilo pri nas nameščenih 408 MW novih sončnih elektrarn, skupna inštalirana zmogljivost je tako presegla 1 GW in je znašala 1034 MW.
Po drugi strani pa se pri vetrni energiji tako rekoč nič ne premika, saj je bila skupna inštalirana zmogljivost le 3 MW, medtem ko ocene kažejo, da bi lahko bilo nameščenih 6 do 15 GW, vendar so načrti za umeščanje vetrnih elektrarn do leta 2030 zelo omejeni. In to kljub temu, da sprejeti Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v prostor med drugim določa:
- pravno podlago za pripravo akcijskega načrta, v katerem so opredeljena morebitna prednostna območja za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn,
- nekatera prednostna območja za fotovoltaične naprave, kot so strehe večjih stavb, parkirišča, opuščena odlagališča odpadkov in drugo,
- pogoje, pod katerimi je obvezna namestitev fotovoltaičnih panelov na nekaterih novogradnjah, rekonstruiranih stavbah in nekaterih obstoječih stavbah,
- poenostavlja postopke izdaje dovoljenj za namestitev sončnih elektrarn na nepremičninah v solastništvu.
Potencial obnovljivih virov
Da bi lahko izkoristili celoten potencial obnovljivih virov v skladu s cilji EU na področju obnovljivih virov energije do leta 2030, je torej treba še marsikaj narediti, ugotavlja tudi Evropska komisija v dokumentu Priporočilo sveta o ekonomski, socialni, zaposlitveni, strukturni in proračunski politiki Slovenije za leto 2024. Na primer odpraviti ozka grla v postopkih izdaje dovoljenj za vetrne elektrarne in okrepiti elektroenergetsko omrežje, ključnega pomena pa je tudi shranjevanje električne energije v baterijskih hranilnikih, saj bomo le tako zagotovili stalno priključevanje novih naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in uravnoteženje sistema.
Kljub zakonodajnim izboljšavam se postavitev vetrnih elektrarn še vedno zamika zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva in dolgotrajnih občinskih postopkov pridobivanja dovoljenj. Slovenija tudi še ni uvedla dražb za podporo uporabi obnovljivih virov energije. Poleg tega ni jasen nabor projektov za obnovljive vire, saj Slovenija ni objavila dolgoročnega načrta za dražbe v naslednjih treh ali petih letih. Prav tako niso jasne podrobnosti o časovnem razporedu, pogostosti avkcijskih postopkov, pričakovani zmogljivosti in proračunu ter upravičenih tehnologijah.
Zeleni prehod za večjo konkurenčnost
Velika odvisnost od fosilnih goriv izpostavlja slovensko gospodarstvo in prebivalce morebitnim cenovnim šokom in omejitvam pri preskrbi z energijo. Slovenija je sicer sprejela ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od uvoza plina iz ruskih plinovodov, za odpravo strukturne odvisnosti od plina in drugih fosilnih goriv pa je treba pospešiti zeleni prehod gospodarstva. Večja uporaba obnovljivih virov in uvedba ukrepov za energetsko učinkovitost v vseh sektorjih gospodarstva sta ključna za znižanje stroškov energije.
Cene elektrike nižje od povprečja v EU
Cene elektrike za slovenska gospodinjstva so bile v drugi polovici leta 2023 sicer nižje od povprečja EU, predvsem zaradi regulativnih in davčnih posegov. Ukrepi, ki določajo najvišje maloprodajne cene električne energije in plina, vključno s tistimi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, so podaljšani do konca leta, v primeru zemeljskega plina pa so se iztekli aprila letos.
Tudi industrijski odjemalci so po vrhuncu v prvi polovici leta 2023 zaznali postopno zniževanje povprečnih cen plina in elektrike, ki so se v drugi polovici leta 2023 skladno s povprečjem EU znižale za 17 oziroma 7,5 odstotka.
Elektrika ostaja najpomembnejši energent
Velik delež obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju v Sloveniji (34-odstoten leta 2022) je predvsem posledica uporabe biomase. Toplotne črpalke pokrivajo zgolj desetino tega deleža. Cilji v osnutku posodobljenega NEPN se zdijo precej neambiciozni in so povezani z zmanjšanjem uporabe biomase.
Do leta 2026 naj bi vzpostavili vsaj 45 MW novih zmogljivosti daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov. Novi energetski zakon je občinam naložil obveznost, da pripravijo načrte za povečanje porabe energije iz obnovljivih virov, prihranke energije ter cilje za energetsko prenovo javnih stavb.
Načrti morajo vključevati ukrepe za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva. Z vidika razogljičenja je pomembna tudi vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin za ogrevanje v nove stanovanjske stavbe od leta 2025 naprej. Najpomembnejši energent pa ostaja električna energija, saj v zadnjih letih pri novogradnjah, kot ogrevalni sistem, prednjačijo toplotne črpalke.
Elektrika nima alternative
Z opuščanjem fosilnih goriv se njena vloga v preskrbi z energijo veča. Medtem ko imajo vsi drugi energenti kakšno alternativo, je elektrika pravzaprav nima, zato je ključno načrtovanje preskrbe v prihodnosti, saj je bomo zaradi opuščanja fosilnih goriv potrebovali čedalje več.
Največji delež k proizvodnji elektrike prispevajo hidroelektrarne, s katerimi pokrijemo okrog 30 do 35 odstotkov letnih potreb, najbolj zanesljiv oziroma stabilen vir pa je nuklearka z 20 odstotki. Podoben delež prispeva TEŠ. Od preostalih virov je čedalje bolj pomembna proizvodnja iz sončnih elektrarn, ki so lani pokrile več kot sedem odstotkov vseh potreb, vetrne pa zgolj pol tisočinke.
Ocene zunanjih opazovalcev
Svetovni energetski svet (WEC) v publikaciji Issues Monitor, na podlagi anket na globalni ravni, objavlja letna poročila glede učinkovitosti držav pri proizvodnji energije. V poročilu za leto 2022 je med drugim zapisano, da ima Slovenija dobro diverzificirano energetsko mešanico.
V strukturi proizvodnje električne energije eno tretjino predstavljajo OVE, eno tretjino jedrska energija in eno tretjino energija iz fosilnih goriv. Domači lignit je v 2022 predstavljal pomemben element zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Zemeljski plin je imel okrog desetodstotni delež v primarni porabi energije, večinoma v industriji. Elektroenergetski prenosni sistem je dobro povezan s sistemi sosednjih držav. v tem obdobju je Intenzivno potekala izgradnja daljnovodne povezave s sosednjo Madžarsko, s katero slovenski prenosni sistem do takrat še ni imel povezave. Velik izziv so tedaj predstavljali projekti pametnih omrežij v podporo vključevanju vse več razpršenih obnovljivih virov v omrežje.
Proizvedena električna energija iz sončnih elektrarn v vatih na prebivalca (W/p) v 2023.
V Sloveniji nam je v lanskem letu uspelo skoraj podvojiti proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn
in se uvrstiti med deset najboljših. Vir: SolarPower Europe 2023
Po podatkih Agencije za energijo uvozimo 60,4% (fosilna goriva 57,8 %, elektrika 2,6 %), izvozimo 20,2 % (fosilna goriva 17,8 %, elektrika 2,4 %), uvozna odvisnost pa znaša 39,8 % (primarna energija). Glede doseganja ciljev na področju obnovljivih virov energije smo si v Sloveniji za leto 2030 zastavili cilj, da bo 33 % končne rabe energije zagotovila iz OVE. Za dosego tega cilja bo potrebno pospešiti investicije v OVE. V Sloveniji velik potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti predstavljajo stavbe, promet in industrija.
Scenarij za »jutri«?
Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je trenutno v posodabljanju, vsebina pa temelji predvsem na obnovljivih virih. Ali bomo v prihodnosti res lahko vso potrebno elektriko zagotovili iz obnovljivih virov? Pri vodnih elektrarnah imamo še za kakšno tretjino dodatnega potenciala, a umeščanje novih v prostor je precej oteženo. Tudi sončne elektrarne so perspektiven vir, a pozimi in v deževnih dneh bo njihov delež v energetski mešanici tudi ob novih vlaganjih v zmogljivosti premajhen. Na vetrnice pa očitno ne moremo računati. Čaka nas torej velika, po nekaterih ocenah tudi več kot 40-odstotna odvisnost od uvoza elektrike.
Seveda bi bilo veliko lažje, če bi lahko potrebe po elektriki skozi vse leto zagotovili iz obnovljivih virov in se s tem izognili gradnji Jeka2. A za zdaj to očitno ni mogoče, kajti na podlagi dostopnih informacij in tehnoloških možnosti lahko sklepamo, da nas brez nje čakajo uvoz elektrike in tem velika energetska odvisnost od tujine, ali pa bo treba močno zmanjšati porabo, spremeniti navade in opustiti vse energetsko potratne obrate. Kar pa tudi ni slišati uresničljivo.
Politika je zato sprejela zavezo, da se pristopi k izgradnji nove nukelarke, ki jo njeni zagovorniki vidijo kot edino možnost za samooskrbnost z elektriko, medtem ko nasprotniki opozarjajo na tveganja, povezana z njenim delovanjem, in zagovarjajo druge možnosti, kot so obnovljivi viri, varčevanje z energijo in njena učinkovita raba. Glede Teša je bistveno manj razhajanj, splošno mnenje je, da ga je treba čim prej zapreti.
